IN OSKARJA DOBI…

Potem, ko je lani Marty Scorsese končno dobil oskarja, je mesto najbolj “okradenega” režiserja zasedel Ridley Scott. Nominiranj je bil trikrat: leta 1992 za Thelmo in Louise, nazadnje leta 2002 za Sestreljeni črni jastreb, vendar ga morda še najbolj boli poraz iz leta 2001, ko je Gladiator dobil pet kipcev, tudi za najboljši film, sam pa je moral priznati poraz Stevenu Soderberghu. Sicer avtor danes kultnih filmov, kot sta mdr. Osmi potnik in Blade Runner, zadnja leta veliko sodeluje z Russlom Crowom. Skupaj sta poleg prej omenjenega Gladiatorja posnela še manj uspešen A Good Year in lani Ameriškega gangsterja. Tokrat se vračata z akcijsko dramo House of Lies (morda bo film izšel tudi pod naslovom Body of Lies).

Ekipi se bosta pridružila tudi Leonardo DiCaprio in nizozemska igralka Carice van Houten, ki me je pred letom nadpovprečno navdušila v Črni knjigi. House of Lies temelji na romanu Body of Lies, ki ga je v scenarij predelal William Monahan, dobitnik oskarja za adaptacijo Dvojne igre. Govori o agentu CIE (Leo), ki se odpravi v Jordanijo, da bi izsledil zelo iskanega terorista. Tam mu pomaga šef Jordanske tajne službe, kar pa se izkaže za vse prej kot gladko sodelovanje.

Film bo vsekakor velik hit kar se tiče blagajn, vendar mislim, da bo pri akademiji pogorel, tako kot lani Ameriški gangster, ki je kljub dobrim 260 milijonom dolarjev zaslužka, dobil le dve nominaciji. O njegovi kvaliteti se bomo lahko prepričali že čez dober mesec, saj bo njegova premiera na filmskem festivalu v Benetkah, kjer bo prikazan izven tekmovalnega programa.
____________________________________________________________

režija: Ridley Scott
scenarij: William Monahan
igrajo: Leonardo DiCaprio, Russell Crowe, Carice van Houten, Mark Strong, Vince Colosimo, Oscar Isaac, idr.
kamera: Alexander Witt
glasba: Marc Streitenfeld

napovednik

 

Po čem se pravzaprav razlikuje oskar za najboljši film od tistega za najboljšega režiserja? Glavnega oskarja naj bi dobil film, ki najbolje združuje vse ostale kategorije: od igre, scenarija, pa vse do tehničnih nagrad. Vendar brez dobre režije še tako vrhunska igra in tako izjemen scenarij ne moreta rešiti filma. V razliki med nominacijami pride zato, ker pet najboljših filmov izbirajo vsi člani akademij, pet najboljših režiserjev pa samo režiserji. Ta dva seznama se le redko popolnoma ujemata. Pravzaprav se je to zgodilo šele štirikrat. Nazadnje leta 2006, prej pa še v letih 1981, 1965 in 1958. Ponavadi je razlika v enem ali dveh filmih, razlika v treh je bila nazadnje leta 1967.

Vsi vemo, da ima največ zaslug za uspeh filma prav režiser in zato velja nek tih dogovor, da v primeru, ko ni jasnega favorita, glavni nagradi razdelijo na dva filma, kar se je v 80-letni zgodovini zgodilo 21-krat. Precej prahu je dvignila podelitev izpred dveh let, ko so z oskarjem za režijo Angu Leeju priznali visoko umetniško vrednost filma Brokeback Mountain, medtem ko so svojo homofobičnost izdali s tem, da so za najboljši film razglasili Usodno nesrečo.

Torej, režiserji … največ, štiri, režiserke oskarje je v dobil John Ford, in sicer za The Informer (1935), The Grapes of Wrath (1940), How Green Was My Valley (1941) in The Quiet Man (1952). S tremi nagradami mu sledita Frank Capra in William Wyler. Po dva oskarja pa je uspelo zbrati kar 15 režiserjem.

Wyler, ki je zbra največ (dvanajst) nominacij, se lahko pohvali, da so pod njegovo taktirko igralci zbrali kar 36 nominacij, od tega 14 oskarjev, kar je oboje svojevrsten rekord. Očitno pa se ne splača režirati samega sebe, saj sta v tem primeru do oskarja prišla le Laurence Olivier leta 1949 za glavno vlogo v svojem Hamletu in Roberto Benigni, ki je leta 1998 slavil s svojim La Vita e Bella.

Najstarejši režiser, ki je kadarkoli dobil oskarja je bil takrat 74-letni Clint Eastwood, ki je so ga leta 2004 drugič nagradi za režijo Punčke za milijon dolarjev. S tem je potolkel rekord, ki ga je Roman Polanski postavil le dve leti prej. Najstarejši nominiranec je sicer John Huston, ki je bil leta 1986 pri 79ih nominiran za Prizzi’s Honor.

Najmlajši nominiranec v tej kategoriji je John Singleton, ki je bil star komaj 24 let, ko so ga nominirali za njegov prvenec Boyz n the Hood. Čast, biti najmlajši dobitnik oskarja za režijo, že dolga leta, vse od četrte podelitve (1931), pripada Normanu Taurogu. Ko je dobil oskarja za režijo filma Skippy, je bil star 32 let. Takrat je za dobro leto premagal Lewisa Milestona, ki je bil pri 33ih nagrajen na čisto prvi podelitvi 16. maja 1929.

 

Smo čez polovico leto in uradno bi morali videti že polovico filmov, ki se bodo potegovali za oskarje. Seveda je jasno, da studii take izdelke šparajo za na konec, vendar nam tu hvala bogu pomagajo nekateri filmski festivali in vnaprejšnja predvajanja za testno občinstvo ter novinarje. Tko, preden gremo vsi na morje, na hitro povzemimo zadnje pol leta v filmu.

Cannes je letos prinesel nekaj odličnih filmov. Zmagovalni, Entre les murs, bi sicer rabil močno propagando za kaj več kot le zlato palmo, vendar ga bo akademija morda opazila, če ga bo Francija izbrala za svojega kandidata v tujejezični kategoriji. Povsem drugače je s Eastwoodovim Changelingm, ki ima odličen recenzije in glede na naklonjenost, ki jo akademija goji do te legende, mu ne bi smel biti problem smukniti med top5. Prav tako je v igri glavna zvezda tega filma, Angelina Jolie, katere šanse se še povečajo, če upoštevamo, da so jo lani “oškodovali” za nominacijo v A Mighty Heart. Manj jo sicer ogroža dokaj neznana Sally Hawkins (Happy-Go-Lucky), ki pa vse od Berlinala, kjer je dobila srebrnega medveda, povečuje zanimanje zase.

Kaj bo s Soderberghovim dvojnim projektom Che je težko reči, zelo verjetno pa bo med nominiranci glavni junak, oskarjevec Benicio del Toro. V tej kategoriji bi mu lahko delal družbo Richard Jenkins, ki je izjemno navdušil s filmom The Visitor, vendar pa je bil izdan že tako zgodaj in s tako malo pompa, da bo težko vzdrževal trenutno precej visoko naklonjenost medijev. S prepoznavnostjo ne bi smel imeti problemov Philip Seymour Hoffman, še en ljubljenec občinstva, čeprav naj Kaufmanov, Synecdoche, New York, v katerem ima glavno vlogo, ne bi posegal po nagradah višjih od izvirnega scenarija.

V stranskih vlogah za enkrat visoko kotira Penelope Cruz, ki je navdušila v komediji Woodya Allena, Vicky Cristina Barcelona. Pri moških neverjetno podporo novinarjev doživlja pokojni Heath Ledger v najnovejšem Batmanovem filmu, The Datk Knight, v katerem igra Jokerja. Če ga bo akademija posthumno nominirala, to nikakor ne bi bilo presenečenje, saj je Jamesa Deana po njegovi smrti leta 1955, nominirala kar dvakrat: za Velikana in Vzhodno od raja. Če se bo tolikšen medijski pomp, ki se trenutno odvija okoli Ledgerja ohranil do februarja pa mu tudi oskar ne more uiti.

In še risanke. Pixar did it again! Wall-E ima neverjetne kritike. Film z zelo malo dialoga je navdušil vse in danes je na imdbjevi lestvici najboljših filmov vseh časov na 14. mestu. Stanje se sicer umirja, saj je bil le nekaj dni nazaj še na šestem in v naslednjih tednih bo počasi ustalil še nižje, vendar bo zagotovo ostal na lestvici. Poleg tega, da bo verjetno odnesel oskarja za animirani film, bo zelo verjetno nominiran še za scenarij, mnogi pa ugibajo ali ne bo po Lepotici in zver iz leta 1992, to drugi animirani film, nominiran v glavni kategoriji, ali celo za režijo!!

 

Osebe, ki so ves čas vesele, nasmejane in optimistične mi gredo rade na živce. Če mi bo šla na živce tudi Sally Hawkins, potem je najverjetneje dobro opravil delo in se bo potegovala vsaj za oskarjevsko nominacijo, katero ji mnogi že napovedujejo. Na letošnjem berlinskem filmskem festivalu je za vlogo vedno naspidirane Poppy, že dobila srebrnega medveda. Ne le Hawkinsova, precej pohval je požel tudi film sam, kar pomeni, da si lahko obetamo še eno mojstrovino izpod rok Britanca Mika Leigha, ki je bil za oskarja nominiran že petkrat. Zadnjič za režijo in scenarij Vere Drake leta 2005. Leigh je do igralske nominacije pripeljal tudi Imeldo Staunton, ki je zaigrala v glavni vlogi, leta 1997 pa sta bili za vlogo v njegovem Skrivnosti in laži nominirani Brenda Blethyn in Marianne Jean-Baptiste. Še en razlog več, da se Hawkinsovo zaenkrat postavlja precej visoko. V Happy-Go-Lucky igra vedno veselo osnovnšilsko učiteljico iz Londona, ki se na svoj način sooča z vsakdanom.
_________________________________________________________________________

režija in scenarij: Mike Leigh
igrajo: Sally Hawkins, Eddie Marsan, Sylvestra Le Touzel, Samuel Roukin, Alexis Zegerman, idr.
glasba: Gary Yershon
kamera: Dick Pope

napovednik

 

Eden najtežje pričakovanih filmov letošnjega leta, je hkrati tudi eden najbolj nenavadnih. Zgodba govori o Benjaminu Buttnu, ki se je rodil star in se začel mlajšati. Njegovo življenje začnemo spremljati v 20ih letih prejšnjega stoletja, ko je Button star 80 let, pa vse do njegovega “rojstva” leta 2000. Scenarij delno sloni na kratki zgodbi F. Scotta Fitzgeralda iz leta 1922, vendar je prilagojena za sodobnejše čase, saj se je Fitzgeraldov junak “rodil” že leta 1860. Za adaptacijo je poskrbel Eric Roth, ki se je z izjemnim prikazom ključnih dogodkov 20. stoletja izkazal že pri Forrestu Gumpu, ki mu je leta 1994 prinesel oskarja. Pod režiserko taktirko Davida Fincherja (Se7en, Klub golih pesti, Soba za paniko, Zodiak) bosta po Babilonu skupaj ponovno zaigrala Brad Pitt in Cate Blanchett, v stranski vlogi pa bomo videli tudi novopečeno oskarjevko Tildo Swinton.
_______________________________________________________________

režija: David Fincher
scenarij: Eric Roth
igrajo: Brad Pitt, Cate Blanchett, Tilda Swinton, Taraji P. Henson, Jason Flemyng, Elias Koteas, Julia Ormond, idr.
kamera: Claudio Miranda
glasba: Alexandre Desplat

napovednik

 

Akademija za Znanstveno fantastične in fantazijske filme ter grozljivke je neprofitna organizacija, ki nagrajuje filme, ki jih oskarji in podobne nagrade rade spregledajo, vendar jih ima rado široko občinstvo. Akademijo je leta 1972 ustanovil filmski zgodovinar Dr. Donald A. Reed. Zaradi pomanjkanja financ so najprej razdeljevali plakete, od leta 1978 pa podeljujejo kipce s podobo planeta Saturna.

Na letošnji, 34. podelitvi, je največ, tri saturne, v filmskih kategorijah odnesel Disneyjev pravljični film Začarana, ki je bil nagrajen za najboljši fantazijski film, glasbo in glavno igralko (Amy Adams). Sweeney Todd, Ratatouille in 300 so dobili vsak po dve nagradi. Osebno sem najbolj vsem za Marcio Gay Harden, ki je bila v The Mist zares fenomenalna, vendar je film pač premalo resen za kako resnejšo nagrado, kljub temu, da je ena boljših grozljivk, ki sem jo videl zadnje čase.

Guillermo del Toro, mehiški režiser, avtor Favnovega labirinta, je dobil posebno nagrado Georga Pala za njegovo izjemno vizijo. Nagrado za življenjsko delo sta dobila producenta oče Robert Halmi starejši in njegov sin z istim imenom, ki sta večinoma ustvarjala v televizijskih vodah. Režiser enega komercialno uspešnejših filmov v zadnjem letu, Pošastno, Matt Reeves je dobil posebno nagrado Filmmakers Showcase Award.
_______________________________________________________________

Znanstveno-fantastični film
Cloverfield

Fantazijski film
Enchated

Grozljivka
Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street

Akcija/Avantura/Triler
300

Režija
Zack Snyder (300)

Glavna moška vloga
Will Smith (I Am Legend)

Glavna ženska vloga
Amy Adams (Enchanted)

Stranska moška vloga
Javier Bardem (No Country for Old Men)

Stranska ženska vloga
Marcia Gay Harden (The Mist)

Vloga mladega igralca/ke
Freddie Highmore (August Rush)

Scenarij
Ratatouille

Celovečerni animirani film
Ratatouille

Mednarodni film
Eastern Promises

Posebni učinki
Transformers

Glasba
Enchanted

Kostumografija
Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street

Maska
Pirates of the Caribbean: At World’s End

nagrada Georga Pala
Guillermo del Toro

nagrada za življenjsko delo
Robert Halmi, Sr.
Robert Halmi, Jr.

Filmmakers Showcase Award
Matt Reeves za film Cloverfield
_______________________________________________________________

Seznam vseh nominirancev sem že objavil tukaj.
Celoten seznam nagrajencev, tudi tiste za televizijske in DVD nagrade si lahko ogledate na njihovi spletni strani.

 

Akademija je v svoje vrste povabila 105 novih članov, ki bodo že na naslednji podelitvi pomagali izbrati nominirance in dobitnike. Med najbolj znanimi novinci so igralci Sacha Baron Cohen, Josh Brolin, Ruby Dee in novopečena oskarjevka Marion Cotillard. Povabilo sta dobila tudi režiser in scenaristka filma Juno, Jason Reitman in Diablo Cody ter režiser Piratov s Karibov, Gore Verbinski.

Povabilo akademije dobijo le osebe iz filmskega sveta, ki so bile nominirane za oskarja ali so se kako drugače izkazale v filmskem poslu. Trenutno ima volilno pravico nekaj manj kot 6000 članov. Leta 2004 se je akademija odločila nekoliko zaostriti pogoje za vstop tako, da so v njenih vrstah zares le najboljši.
_______________________________________________________________

Igra
Sacha Baron Cohen
Josh Brolin
Marion Cotillard
Ruby Dee
Allison Janney
Jet Li
Ray Winstone

Režija
Sergei Bodrov
James Gray
Michael Haneke
Doug Liman
Kimberly Peirce
Peyton Reed
Jason Reitman
Walter Salles
Gore Verbinski

Scenarij
Judd Apatow
David Benioff
Jean-Claude Carriere
Diablo Cody
Tamara Jenkins
Jeff Nathanson
Nancy Oliver

Beri naprej

 

92. pehotna divizija, del pete armade ameriške vojske, je bila divizija sestavljena iz afroameriških vojakov, ki so se med drugo svetovno vojno borili na severu Italije. V filmu Miracle at St. Anna se Spike Lee osredotoča na štiri vojake iz te divizije, ki se med italijanskim napadom znajdejo ujeti na bojni črti, blizu toskanske vasice Sant’Anna di Stazzema. 12. avgusta 1944 so SS-ovci zbrali približno 560 vaščanov in beguncev (večinoma žensk, otrok in starejših moških), ter izvedli množičen pokol, kot odgovor na aktivnosti italijanskih partizanov.

Film sloni na istoimenskem romanu ameriškega pisatelja Jamesa McBridea, ki je poskrbel tudi za adaptacijo. Zgodba sama sicer ni povsem usklajena z zgodovinsko resnico zato je že ob najavi film izzval več kritik s strani tistih, ki so pokol preživeli in nekaterih lokalnih politikov, češ da kvari spomin na zgodovino. Film spremlja še nedaven “javni prepir” med Leejem in Clintom Eastwoodom, saj je prvi drugega obtožil, da v svojih filmih (kot je bil Zastave naših očetov) ne posveča nikakršne pozornosti afroameriškim vojakom. V odgovor mu je Eastwood rekel naj utihne in pojasnil, da med dviganjem zastave na otoku Iwo Jima, ki je bila glavna tema omenjenega filma, pač ni sodeloval noben črn vojak. Jih bo pa zato precej v njegovem prihajajočem biografskem filmu o Neslonu Mandeli. Lee je nato Eastwooda označil za “jeznega starčka” in še enkrat ponovil svoje stališče rekoč, da v celem filmu ni niti enega črnega vojaka, kar pa dejansko ni res. Kljub vsemu je bil prepir dobra reklamna poteza.
_______________________________________________________________

režija: Spike Lee
scenarij: James McBride
igrajo: Derek Luke, Michael Ealy, Laz Alonso, Omar Benson Miller, Luigi Lo Cascio, James Gandolfini, John Leguizamo, Joseph Gordon-Levitt, idr.
glasba: Terence Blanchard
kamera: Matthew Libatique

napovednik

 

Na torkovem zasedanju je odbor guvernerjev akademije sprejel nekaj sprememb v pravilniku, ki bo veljal za 81. podelitev oskarjev, ki bo 22. februarja 2009. Akademija pravilnik sicer vsako leto pregleda in ga po potrebi spremeni.

Najbolj očitna letošnja sprememba je v kategoriji za najboljšo izvirno pesem, kjer so omejil število možnih nominacij na največ dve za posamezen film. Še vedno pa je možno prijaviti več pesmi za posamezen film. V zadnjih dveh letih se je zgodilo, da je imel en film (letos Enchanted, lani Dreamgirls) kar po tri nominirane filme, oba pa sta ostala praznih rok.

Do sedaj so člani glasbene veje akademije na posebnem predvajanju gledali izseke filmov, v katerih se pojavijo pesmi, in nato izglasovali nominirance. Od sedaj naprej bodo tisti člani, ki se ne morejo udeležiti predvajanja na dom dobili dvd s posnetki, ki ga bodo morali skupaj z izpolnjeno glasovnico vrniti. Glasovati pa ni dovoljeno članom, ki imajo med kandidati svojo pesem. Dovoljeno jim je glasovati le v drugem krogu, ko se izbirajo zmagovalci.

Veliko je bilo pritožb na izbiranje nominirancev za tujejezično kategorijo, kjer je letos veliko zares dobrih filmov ostalo zunaj. Še vedno ostaja izbiranje v dveh krogih, ki ga je akademija uvedla leta 2006. V prvem člani akademije, ki so dosegli minimalno udeležbo na projekcijah kandidatov, izberejo devet filmov, ki jih nato deset naključno izbranih članov v drugem krogu zreducira na pet. Nova pravila določajo, da v prvi fazi člani izberejo le šest filmov za drugo fazo, ostale tri pa posebna 20-članska komisija za tujejzični film.
_______________________________________________________________

Celoten pravilnik v pdf obliki si lahko ogledate tukaj.

 

Post-apokaliptična drama, ki temelji na istoimenskem romanu Cormaca McCarthyja iz leta 2005, je eden od treh letošnjih filmov v katerem bomo videli oskarjvskega nominiranca Vigga Mortensena. Ta skupaj s sinom (Kodi Smit-McPhee) potuje po opustošeni deželi (vzrok za apokalipso ni znan), da bi ubežal strupenemu mrazu na severu. Med potovanjem ga poleg sina spremljajo še spomini na ženo (oskarjevka Charlize Theron), ki je pred “usodnim dogodkom” naredila samomor in tolpe divjih roparjev. Vse skupaj je slišati kot Pobesneli Max, ki se iz vročih avstralskih puščav preseli na severnoameriško pustinjo. Režiser pa ostaja iz dežele “down under”, to je John Hillcoat, ki je predlani navdušil z vesternom The Proposition, kjer ga je tudi opazil producent Nick Wechsler.

Neodvisni filmi so v zadnjih letih na oskarjih pogosto zasenčili izdelke velikih studiev in The Road naj bi vsaj glede igralske zasedbe in nekaterih tehničnih elementov (kamera) lahko posegla po zlatu.
_______________________________________________________________

režija: John Hillcoat
scenarij: Joe Penhall
igrajo: Viggo Mortensen, Kodi Smit-McPhee, Charlize Theron, Michael K. Williams, Guy Pearce, Robert Duvall, idr.
glasba: Nick Cave, Warren Ellis
kamera: Javier Aguirresarobe