INGMAR BERGMAN (1918 - 2007)
Poslovil se je eden največjih umetnikov evropskega filma. Ingmar Bergman je v svojem plodnem življenju režiral več kot 60 filmov in zanje pobral nešteto nagrad in odličnih filmskih kritik. Njegov najbolj znan in hvaljen film je Sedmi pečat iz leta 1957, vendar zanj razen posebne nagrade žirije na festivalu v Cannesu ni prejel nobene omembe vredne nagrade. Švedski je priboril tri oskarje za tujejezični film: The Virgin Spring, Through a Glass Darkly in Fanny & Alexander. Slednji je dobil še kipce za scenografijo, kostumografijo in fotografijo, medtem ko je bil Bergman nominiran za režijo in scenarij. Nominiran je bil še za scenarije filmov Divje jagode (1957), že omenjeni Through a Glass Darkly (1961) in Jesenska sonata (1978). Kriki in šepetanja je bil leta 1972 poleg režije in scenarija nominiran tudi za najboljši film. Od akademije pa je prejel še nominacijo za režijo filma Face to Face in spomsinko nagrado Irvinga G. Thalberga. Doma ima še zlato palmo, berlinskega medveda, francosko nagrado cesar, nagrado za življensjo delo ameriškega ceha režiserjev in evropsko filmsko nagrado za življenjsko delo.
Za njegovo kreativnost so skrbele tri muze. Bibi Andersson je režiral v kar 13 filmih, Ingrid Thulin je zaigrala v destih, prav tako kot ena od njegovih petih žena Liv Ullmann. Zanimivo, da je bil poročen z igralko imenovano Ingrid Bergman, ki pa ni v nikakršnem sorodstvu s slavno hollywoodsko divo s katero je sodeloval le pri dveh filmih.
Evropski in svetovni filmski svet je danes izgubil zagotovo enega največjih ustvarjalcev na svojem področju, ki je za seboj pustil dediščino izrednih filmskih izdelkov, ki bodo navdihovale in zbujale občudovanje še naprej.
30.07.2007 |
Kategorija: 





Da, odšel je morda največji filmski Šved. Nekoč je zapisal, da se vse življenje ukvarja s skrivnostjo ‘ženske’, ki ji je v bistvu posvetil večino svojih filmov. O tem priča njegov morda najbolj skrivnosten film Persona.
Ne gre pozabiti upodobitev Mozartove opere Čarobna piščal.
Zanimivo je, da je najbolj cenil La dolce vita Fellinija in Gospod Hulot na počitnicah Jacquesa Tatija, kar je večkrat omenil.
Med njegove osebne prijatelje velja prišteti Erlanda Jospehsona, ki je igral v mnogih njegovih filmih.
Upam, da bomo kdaj spet videli njegov film Kačje jajce, strahotno ‘razkrinkavanje’ nacističnega zločinskega uma, eden najboljših filmov na temo nacizma, posnet celo na Nemškem in v nemščini.
Leta 1984 se je umaknil iz filmskih studijev in leta 2003 umaknil tudi z odrskih desk, kjer je rad režiral (tudi opere).
Odšel je Veliki Šved.