IN OSKARJA DOBI…

Zadnje čase se sliši precej pritožb na račun akademije s strani komikov češ, da niso upoštevani… večina opask je sicer spet tako podanih, da ne vemo ali naj jih jemljemo resno, ali je to le še ena komedijantska predstava oz. skeč - kot npr. na zadnji podelitvi, ko so Jack Black, Will Ferrell in John C. Reilly prikazali žalostno komikovo življenje. Pa vendar… oskar je zaželena nagrada in gotovo bi vsak komedijant zelo rad pokal vice tudi med zahvalnim govorom in ne le med odpiranjem kuverte.

Med priznanimi komiki, ki nikoli niso bili nominirani je tudi Jim Carrey, ki po večletnem pačenju pred kamerami zadnja leta izbira resnejše vloge, kot je letošnja Številka 23 (na kakršnkoli priznanje za to vlogo naj raje kar pozabi). Odličen je bil kot Count Olaf v Lemony Snicket’s A Series of Unfortunate Events, zagotovo pa je bil tudi razočaran nad akademijo, ki ga ni nominirala za izjemno vlogo v Eternal Sunshine of the Spotless Mind. Očitno se je res odločil dokazati, da zna tudi igrati saj ga bomo čez leto ali dve lahko gledali kot zapornika, ki se zaljubi v sojetnika - ali ne diši prav po oskarju? Do takrat pa upam, da se ne zameri akademiji z naslednjimi tipično-njegovimi vlogami. Tako kot se je to letos zgodilo Eddiu Murphyu. Prepričan sem namreč, da mu je oskarja speljal prav Norbit, ki je po kinodovoranah strašil prav v času, ko so se akademiki odločali komu pokloniti svoj glas.

Vse pa ni tako črno za komike - nominiran je bil Johnny Depp za več kot izjemno upodobitev Jaca Sparrowa. Robin Williams, večni komediant pa je bil z oskarjem celo nagrajen in štirikrat nominiran - res pa, da je moral zato odvreči veselo masko. A dokazal je, da zmorejo tudi oni.

Letos se je v trši vlogi kot smo ga navajeni preizkusil tudi Adam Sandler. Igralec mi sicer ne sede in mi je rahlo apatičen, vendar je v filmu, ki sem ga pravkar pogledal nadpovprečen. V Reign Over Me igra človeka, ki je svojo familijo izgubil 11. 9. 2001 in od takrat ni več isti. Iz depresije ga poskuša spraviti prijatelj Don Cheadle, ki ima v filmu v bistvu glavno vlogo, čeprav vsa zgodba sloni na Sandlerju. V katero kategorijo (glavno ali stransko) bo potemtakem pahnjen Sandler pa niti ni tako zelo veliko vprašanje, saj mi na trenutke ni deloval tako zelooo prepričjiv in dvomim, da tu diši po oskarju. Mogoče lahko upa na nominacijo za zlati globus, saj je tam več prostora, pa še do komikov so prijaznejši.

Vsako leto se že veliko, veliko pred premiero, torej še veliko pred samo podelitvijo začne šušljati o možnem favoritu. Šušljanje pa počasi preide v namigovanje in tudi že skoraj očitno povzdigovanje enega izdelka. Lani je bil to npr. Dvojna igra, ki je na koncu igro tudi dobila. Predlani pa je glavnega favorita Brokeback Mountain tik pred zdajci zadela Usodna nesreča, kar pa je prej izjema kot pravilo.

Favorit je film, ki v tekmo vstopa med zadnjimi. Premiera je ponavadi določena za november ali december. No, letošnji favorit si je izbral kar zadnji možni vlak… premiera bo za božič, torej bo ravno še zadostil kriterijem sedemdnevnega predvajanja v kinu. Govorim seveda o filmu z izjemno igralsko zasedbo in oskarjevskim režiserjem - Charlie Wilson’s War. Kongresnik Tom Hanks se preko CIE poveže z Afganistanom ter jim pomagal v boju z Sovjetsko zvezo. Mogoče nekoliko klišejsko - ZDA kot svetovni policaj, ki povsod rine svoj nos! Vendar je večina članov akademije Američanov, zato se jim verjetno to ne bo zdelo. Politične drame ima akademija sicer rada, pa vendar: se spomnite da bi katera v bližnji preteklosti pokasirala kaj konkretnega? Zato pa bosta mogoče letos kasirala režiser Mike Nichols ali scenarist Aaron Sorkin.

Dvakratni oskarjvec, ljubljenec akademije (letos že drugič zapored sedi tudi v glavnem odboru) Tom Hanks ima ogromne šanse in nominacija mi skoraj ne more uiti, saj res ne vidim kako bli lahko tako dober igralec zajebal odlično vlogo. No, razen, če vloga ni tako zelo odlična! Ob strani mu bo stala še “America’s sweetheat” Julia Roberts, ki se po krajšem odmoru vrača na velika platna. Če jim bodo zvezde naklonjene pa lahko na svojo “stransko” nominacijo upajo še oskarjevec Philip Seymour Hoffman, nominiranka Amy Adams in sexy Britanka Emily Blunt, kateri se je nominacija za The Devil Wears Prada lani izmuznila - sicer res nekoliko klišejska, vendar odlična vloga!! Vendar pa se bo verjetno tudi letos obrisala pod nosom, saj je svojo vlogo odigrala v le dveh snemalnih dnevih. No, včasih je tudi to dovolj!

Kdo torej lahko Charliju prepreči zmago?

… and it’s playing with yourself?” (H. Simpson)

Lih kar pogledu The Simpsons Movie in sem navdušen!! Tako zabavnega filma pa res že dolg ne! Sicer nisem pristaš te kultne serije, vendar se mi vse bolj dozdeva, da si bom pogledu vse epizode. Zares huuudooo izvirni in zabavni scenarij se utegne prebiti celo v konkurenco za oskarja! Zakaj pa ne? Konec koncev vemo, da akademija v tej kategoriji rada nagrajuje odbite in predvsem sveže izdelke. Mogoče jih zna zajebat veliko število piscev… ne vem sicer kakšna so v tem primeru pravila akademije, vendar je težko verjeti da bo nominiranih, kaj šele nagrajenih (vsak s svojim kipcem) vseh 11 podpisanih scenaristov (plus 4 pomagači).

Sicer pa se v tej kategoriji že glasno šušlja o možnih kandidatih. Kot velik favorit se omenja Margot at the Wedding. Zgodba o Margot (Nicole Kidman si utegne priboriti svojo tretjo nominacijo), ki s sinom obišče sestro Pauline (v igri je tudi Jennifer Jason Leigh), ki se namerava poročiti z Malcolmom (Jack Black), kar pa bi lahko bila velika polomija. Režiser in scenarist Noah Baumbach je bil predlani nominiran za scenarij filma The Squid and the Whale, kot scenarist pa se je proslavil tudi z zabavno komedijo The Life Aquatic with Steve Zissou.

Meni zelo ljub scenarist Charlie Kaufman bo letos na ogled postavil svoj nov izdelek, ki je hkrati tudi njegov režiserski prvenec. Synecdoche, New York, podobno kot njegov nominirani scenarij Adaptation, govori o problemih sodobnega umetnika. Takrat je Kaufman pisal o sebi (odlično, nominacije vredno ga je upodobil Nicolas Cage), tokrat pa piše o gledališkem režiserju v podobi oskarjevca in enega najboljših karakternih igralcev (vsaj po mojem mnenju) Philipa Seymourja Hoffmana. Kaufmanovi filmi so vedno polni svežih idej in zanimivih preobratov, zato ne dvomim, da bo tudi ta takšen. Upam le, da je Charlie vsaj pol tako dober režiser kot je scenarist. Pustimo se presenetit.

Veliko gre stavit tudi na na Pixarjev nanjovejši izdelek Ratatouille. Risanke še nisem videl, vendar lahko sklepamo na zelo visoko možnost, sodeč po uspehu prejšnjih Pixarjevih projektov v tej kategoriji - nominirani so bili Toy Story, Finding Nemo in The Incredibles. Slednjega je režiral in napisal Brad Bird, ki je avtor tudi zgodbe o mali podgani, zato verjetno upravičeno ugibam, da ima ta film velik potencial.

The Savages je zabavno-resna zgodba o bratu (Philip Seymourja Hoffmana) in sestri (Laura Linney), ki se se moreta zmenit glede skrbništva nad ostarelim fotrom. Najbolje kar v dom z njim! Poleg scenarija (Tamara Jenkins, ki je film tudi režirala) sta veliko prahu dvignila tudi glavna igralca. Hoffmana kipec sicer že ima, zato pa ga je toliko bolj potrebna Linneyeva, ki se zaenkrat lahko pohvali le z dvema nominacijama.

To je za enkrat to… kar se originalnih scenarijev tiče! Več prihodnjič!

Festival v španskem San Sebastianu, ki bo letos potekal med 20. in 29. septembrom, ima nekakšen nehvaležen status, kot četrti najpomembnejši evropski filmski festival, ki pa v zadnjih letih zelo uspešno sledi zlati trojici (Cannes, Benetke, Berlin). Pred dvema letoma je v tekmovalnem programu s filmom Odgrobadogroba sodeloval tudi Jan Cvitkovič in dobil nagrado za najboljšega novega režiserja, ki jo prejmejo ustvarjalci za svoj prvi ali drugi celovečerni izdelek.

Svojo pomembnost festival v San Sebastianu dokazuje tudi z otvoritvenim filmom. Tokratni, že 55. festival bo odprl Cronenbergov triler o londonskem kriminalnem podzemlju Eastern Promises. Od izdelka se veliko pričakuje, sploh od glavnih igralcev Vigga Mortensena (s katerim je Cronenberg sodeloval že pri Senci preteklosti) in Naomi Watts. Oba veljata za močna potenciala v letošnji oskarjevski tekmi. Glede na trailer bi rekel, da ima Viggo dobre šanse, za Naomi pa nisem tako siguren. V stranski vlogi nastopa še zvezda evropskega filma, Vincent Cassel, ki ima zadnje čase v Hollywoodu precej dela. Film ima možnosti tudi v glavnih dveh kategorijah, sploh pa je idealna priložnost, da akademija končno nominiran tudi Davida Cronenberga.

V netekmovalnem programu bodo prikazali tudi dokumentarec Earth, ki sem ga omenil že v prejšnjem postu in kriminalna drama Flawless z Michaelom Caineom in Demi Moore v glavnih vlogah. Upam le, da je slednja opravila boljše delo kot v njenem prvem letošnjem filmu - trilerju Mr. Brooks.

Ostale filme, ki se bodo potegovali za zlato školjko bodo objavili kmalu.

Evo, pogledu Sicko. Rečem lahko samo, da sm grozno vesel not to live the american dream!!! Moore sicer res nekoliko po svoje pretirava in barva svet črno-bel, vendar je še zmeraj boljši tak kot pa v barvah ameriške zastave (ki so sicer tudi naše! ampak to sedaj ni tko zlo važno, ker sem samo hotel napisati eno lepo prispodobo). Anyway, s svojo neposrednostjo spet pljuva po od boga neštetokrat blagoslovljeni ameriki, kot je to počel v z oskarjem nagrajenim Bowling for Columbine v katerem se je spraševal o smiselnosti nošenja orožja, kot v danes že kultnem Fahrenheit 9/11. Ta s strani akademije ni dobil nobene pohvale, vendar ne zato ker bi se Hollywood bal Wahingtona, ali ker film ne bi bil dober (konec koncev je prejel zlato palmo) temveč zato, ker Moore ni spoštoval strogih pravil ameriške filmske akademije, ki prepovedujejo objavo dokumentarca na televiziji v 60 dneh po končanem predvajanju v kinodvoranah saj je želel, da pred volitvami film vidi čim več Američanov in tako (ne)izvolili Busha. Takrat mu to ni uspelo vendar se zdi, da ima slednji še manj možnosti za uspeh, če ima kakšne višje ambicije kot zgolj očrniti ameriški zdravstveni sistem. Zdravstvene zavarovalnice, na katere se je tokrat spravil, se namreč ne bodo zlahka odpovedale gromozanskemu zaslužku in ameriški socializma-boječi sistem ne bo popustil ter ZDA kot zadnji “zahodni” državi, ki tega še nima urejenega, omogočil splošnega zdravstvenega zavarovanja.

Ampak pustimo politiko… Dejstvo je, da ima Sicko zelo veliko možnosti za uspeh in zares bi rad videl tokratni Moorov zahvalni govor (verjetno se še spominjate tistega iz leta 2003 >>). Do zlatega dečka pa bo prišel tudi, če bo boljši od drugih (ni pa seveda pogoj).

Morda bodo čudoviti posnetki dokumentarca Earth, ki prikazuje selitev živaslkih družin (sloni, severni medvedi, kiti grbavci), očarali akademijo vendar nekoliko preveč spominja na selitev pingvinčkov, ki so jih nagradili predlani >>. Ali pa tudi ne…

Zoo, prikazan na letošnjem Sundancu, je zagotovo eden kontroverznejših filmov leta. Mislim, da je malo možnosti, da bi “ljubezenski odnos” med konjem in moškim (ki podleže poškodbam, katere mu je zadal ljubimec) očarali že pregovorno zadrto akademijo.

Če bi bil Janez D. član akademije, bi nedvomno glasoval za An Indifferent World - da, uganili ste! Dokumentarec o Darfurju! Konkurenco bi mu lahko predstavljal Nanking, še ena pretresljiva zgodba o tem kako so zahodnjaki pomagali vzhodnjakom, ko so Japonci leta 1937 okupirali takratno kitajsko prestolnico Nanjing in pobili med 200 in 350 tisoč ljudi.

Podobno kot so se lani trije britanski muslimani znašli na Poti v Guantanamo, se je iraški novinar po krivici znašel v Abu Ghraibu, ko so ga osumili priprave atentata na Tonyja Blaira. Njegovo zgodbo spoznamo v The Prisoner or: How I Planned to Kill Tony Blair, ki je bil prikazan že na lanskem festivalu v Torontu.

Kako kljub problemom vztrajati ob glasbi in plesu nam pokažeta War Dance in The Hip Hop Project, ki verjetno nimata veliko možnosti za uspeh, že zaradi slabe publicitete. Morda pa bo uspelo “Air Guitar Narodu“, ki se udeležuje tekmovanj v igranju nevidne kitare.