IN OSKARJA DOBI…

V duhu včerajšnje razglasitve petih najboljših knjižnih adaptacij s strani Južno kalifornijske univerze, poglejmo kako zares kaže v tej kategoriji.

Očitno bosta brata Coen tudi tukaj polizala smetano. Scenarij No Country for Old Men sta napisala po romanu dobitnika Pulitzerjeve nagrade Cormaca McCarthya. To je šele drugi film, ki je nastal po McCarthyjevem romanu. Prvega, All the Pretty Horses, sta na filmski trak manj uspešno spravila scenarist Ted Tally in Billy Bob Thornton, za katerega je bil to režijski prvenec.

Še ena zgodba, ki se dogaja v Teksasu, bo zagotovo nominirana. Scenarij za There Will Be Blood je napisal režiser filma Paul Thomas Anderson, skliceval pa se je na roman Oil!, ki ga je Upton Sinclair izdal že daljnega leta 1927. Zgodba o iskanju nafte na koncu 19. stoletja je tudi zgodba o družini in pohlepu, s katerim se mora soočati.

Precej možnosti za nominacijo v tej kategoriji ima tudi film Atonement (Pokora, pod katerim nazivom te dni prihaja v naša kina). Scenarist Christopher Hampton, ki je leta 1989 prejel oskarja za adaptacijo Nevarnih razmerij, je tokrat posegel po romanu angleškega pisatelja Iana McEwana, ki je izšel leta 2001. Ljubezen, ki jo pretrga neresnična obtožba razvajene in užaljene deklice, kasneje pa jo pokoplje kruta vojna. Morda se sliši nekaj že zelo zglodanega in videnega na sto in en način, vendar ima tudi nekaj svežih elementov. Po ogledu filma sem si mislil, da bi bil scenarij lahko nekoliko bolj dodelan, vendar glede na ne tako močno konkurenco v tej kategoriji med top5 filmu ne bi smelo biti težko zlesti.

Charlie Wilson’s War je nekoliko komično prikazana resnična zgodba o ameriškem kongresniku (Tom Hanks), ki med sovjetsko invazijo na Afganistan, slednjega oskrbuje z orožjem. Aaron Sorkin še ni bil nominiran za oskarja, ima pa dve nominaciji za zlati globus (A Few Good Men in The American President) ter nominacijo s strani ceha (The American President). Knjigo je leta 2003 napisal poročevalec z vojnih žarišč, George Crile, ki je pred dvema letoma umrl za rakom.

Jon Krakauer je znan po svojih gorskih podvigih in pohodništvu, zato ni čudno kako živo je v svoji prodajni uspešnici Into the Wild, ki je izšla leta 1996, tako pristno opisal pohajkovanje mladega študenta po Aljaski. Scenarij je napisal kar režiser filma, Sean Penn, sam in tako ustvaril enega najbolj hvaljenih filmov letošnjega leta.

Nekoliko smo že pozabili na Zodiaca, ki je na naša platna prišel dokaj hitro po svoji premieri v Cannesu. Prejšnji filmi o množičnem morilcu, ki je San Francisco strašil v 60ih in 70ih prejšnjega stoletja niso bili niti pol tako uspešni kot najnovejši, ki ga je posnel režiser David Fincher. Da je temu tako se gre seveda v prvi vrsti zahvaliti scenaristu Jamesu Vanderbiltu, ta pa avtorju knjige, Robertu Graysmithu, ki je bila osnova za tokratni film in v ospredje postavlja mladega ljubitelja križank (Jake Gyllenhaal).

Če se še kdo lahko urine med zgornjo peterico, potem je to film Away from Her, ki govori o ženski v šestdesetih, ki boleha za Alzheimerjevo boleznijo, zato njen mož Grant (Gordon Pinsent) obotavljivo privoli, da jo hospitalizirajo. Scenarij o dolgoletni in preizkušeni zakonski zvezi je napisala mlada režiserka Sarah Polley, navdihnila pa jo je kratka zgodba “The Bear Came Over the Mountain” kanadske avtorice Alice Munro.

The Kite Runner, ki sem pred kratkim pogledal, izpade nekoliko preveč osladno in zato nepristno. Sicer lepa in sentimentalna zgodba o prijateljstvu, ponosu, obžalovanju ter nenazadnje razlikah med zahodnim in bližnjevzhodnim življenjem, je bila preveč trdna podlaga za scenarij, ki bi tu in tam lahko kakšno stvar prikrojil pa svoje. Roman, ki je služil za podlago je prvi v angleščini izdan romanu kakšnega pisatelja afganistanskega rodu (avtor Khaled Hosseini sicer živi v ZDA). Scenarij je napisal David Benioff.

Preden dodamo končno piko, počakajmo še kaj bodo rekli pri scenarističnem cehu - nominacije bodo objavili v četrtek.