IN OSKARJA DOBI…

Oskarji so mimo in strinjamo se da so šli več ali manj v prave roke. Kdo pa je bil vseeno spregledan? Kdo ni bil niti nominiran? Če bi bil med nominacijami še kakšen prostor več, kdo bi ga lahko zasedel?

Angelina Jolie je bila za vlogo v drami A Mighty Heart nominirana za večino pomembnejši nagrad, akademija pa jo je prezrla. Upodobila je Mariane Pearl, vdovo reporterja Wall Street Journala Daniela Pearla, ki so ga leta 2002 v Pakistanu ubili teroristi. Zelo močna vloga, ki je od Jolijeve zahtevala tudi francoski naglas, je verjetno utonila v pozabo zaradi precej zgodnjega izida. Premierno je bil film predvajan že na lanskem Canneskem festivalu, v kinih pa je štaratl že junija.

Paul Dano, mlad igralec, ki se ga zelo verjetno spomnite iz Naše male mis, je v Tekla bo kri upodobil kar dva lika. Najprej mu je bila namenjena manjša vloga, vendar je tik pred začetkom snemanja drugi igralec odpovedal in Dano je zaigral še v vlogi njegovega brata dvojčka. Kot fanatični vernik je bil odličen, vendar je njegova vloga ob izjemnem Danielu Day-Lewisu nekoliko zbledela.

Vincent Cassel je bil zares odličen v Eastern Promises, kot razvajeni sin mafijskega botra. Ne morem verjet, da ni dobil niti ene same nominacije za katerokoli nagrado. Mu vsi zavidajo Monico Belucci??

Susan Sarandon, kot mati, ki V dolini smrti izgubi dva otroka, bi bila z večjo vlogo, zelo verjetno tudi opažena. Enako dobra je bila Imelda Staunton v zadnjem Harryu Potterju, a je film vsekakor premalo resen za akademijo. In še ena stranska ženska vloga, ki me je navdušila: Kelly MacDonald (No Country for Old Men). In seveda John Travolta za Hairspray.

Filmi, ki bi se še lahko znašli med top5: Le Scaphandre et le papillon, Into teh Wild, Sweeney Todd.

Ni mi čisto jasno zakaj ni bil nominiran Jonny Greenwood, ki je napisal odlično glasbeno spremljavo za There Will Be Blood.

V I’m Not There je bila Cate Blanchett mogoče pretirano izpostavljena. Tudi drugi obrazi Boba Dylana so bili fenomenalni: npr. Heath Ledger in mladi Marcus Carl Franklin. Mogoče bi se na Ledgerja celo spomnili, če bi umrl kake dva tedna prej, preden so razglasili nominacije. (rip).

Za najboljši animirani film: The Simspons in Bee Movie.

Tujejezične kategorije raje sploh ne bi omenjal, saj so spregledali moje največje favorite: 4 meseci, 3 tedni in 2 dni, Persepolis in Auf der anderen seite.

Pesem: “Rule the Wold” iz Stardust.

Še kdo?

Pred samo ceremonijo je bilo veliko namigovanj, da bi utegnila imeti eno najvišjih gledanosti v zgodovini, saj je bilo zanimanje za oskarje po koncu scenaristične stavke veliko. Vendar je bilo prav nasprotno. Letošnja (zares dolgočasna) podelitev je bila namreč najmanj gledana podelitev odkar so leta 1966 uvedli Nelsonov model merjenja deleža gledalcev in leta 1976, ko so začeli meriti število gledalcev. Oskarje je v povprečju videlo 31.76 milijona Američanov, kar je 20% manj kot lani. Te številke po Nielsenovi metodi predstavljajo 18,66% gospodinjstev. Do sedaj je “rekord” v najslabši gledanosti držala podelitev iz leta 2003, ki jo je zaznamovala Iraška vojna. Ogledalo si jo je 33,09 milijona Američanov.

Nizko gledanost gre pripisati tudi “slabšim” filmom, saj nobeden od peterice nominiranih v glavni kategoriji ni prišel med top 30 najbolj dobičkonosnih filmov lanskega leta v ZDA. Največ, okoli 150 milijonov je zaslužil film z najmanjšim proračunom (6,5 milijona dolarjev), Juno. Skupno je vseh pet filmov zaslužilo “le” 327 milijona dolarjev.

Izkupiček (vsaj 2 oskarja):
No Country for Old Men: 4/8
The Boune Ultimatum: 3/3
There Will Be Blood: 2/8
La Vie en Rose: 2/3

Dolžina: 3 ure in 21 minut (z reklamami vred).

Sedmič se je podelitev odvijala v Gledališču Kodak v centru Hollywooda, drugič jo je vodil Jon Stewart, 33. pa jo je prenašala televizijska mreža ABC.

Prvič po letu 1964 se je zgodilo, da Američani niso dobili niti enega izmed igralskih oskarjev. Daniel Day-Lewis in Tilda Swinton sta namreč Britanca, Marion Cotillard je Francozinja, Javier Bardem pa Španec.

Marion Cotillard je po Sophii Loren in Robertu Benigniu šele tretja dobitnica igralskega oskarja v tujem filmu. V biografiji o šansonjerki Edith Piaf je imela sicer zares dobre možnosti, kar kaže tudi statistika: v zadnjih devetih letih je kar sedem dobitnic oskarja za glavno vlogo igralo resnično osebo.

Ruby Dee (83) je postala druga najstarejša nominiranka v stranski kategoriji. Za Glorio Stuart, ki je bila leta 1998 pri svojih 87ih letih nominirana za stransko vlogo v Titaniku.

Ruby Dee se v Ameriškem Gangsterju pojavi za manj kot pet minut, kar je druga najkrajša nominacija v zgodovini, za Sylvio Miles v Polnočnem kavboju (1970).

Hal Holbrook (82) je postal najstarejši nominiranec v stranski kategoriji. Do sedaj je ta rekord držal Ralph Richardson, ki je bil leta 1985 posthumno nominiran za Greystoke: The Legend of Tarzan, Lord of the Apes.

Scenograf Robert Boyle (več o njem tukaj), ki so mu izročili nagrado za življenjsko delo, je pri 93 letih postal najstarejši prejemnik te nagrade.

Cate Blanchett je 11 igralka, ki je bila nominirana v obeh igralskih kategorijah v istem letu. Seznam ostalih si lahko ogledate tukaj.

Kevin O’Connell, mešalec zvoka, ki je bil letos nominiran že 20., je še popravil svoj “rekord” in ostaja največkrat nominirana oseba, brez oskarja.

Ellen Page (20) je četrta najmlajša nominiranka za glavno vlogo. Najmlajša je Keisha Castle-Hughes, ki je bila leta 2003 pri 13 nominirana za Jezdeca kitov.

13-letna Saoirse Ronan je postala sedma najmlajša nominiranka za stransko žensko vlogo. Rekord drži Tatum O’Neal, ki je pri desetih dobila kipec za Paper Moon (1974).

30-letni režiser Jason Reitman je sedmi najmlajši nominiranec v svoji kategoriji. Rekord drži takrat 24-letni John Singleton, ki je bil leto 1992 nominiran za režijo filma Boyz N the Hood.

To sicer še zdaleč ni moje področje, vendar ko se govori o oskarjih se govori tudi o oblekah. Letos se mi sicer ni zdelo, da bi bilo obupnih oblek veliko. Elegance je bilo precej in med najlepšimi ne vem koga izpostavit. Helen Mirren se pri svojih 62ih drži super in sinoči je bila res prava kraljica, ko je Daniela Dey-Lewisa poveličala v viteza. Lepa je bila tudi noseča Jessica Alba, Jennifer Garner, Marion Cotillard, Amy Adams, Katherine Heigl in še kakšna bi se našla… Penelope Cruz npr. Aja in Hilary Swank.

In obupne. Najbolj mi je šla v oči Tilda Swinton, ki nima nobenega smisla - še manj kot jaz. Res da je naredila precejšen napredek v primerjavi s podelitvijo BAFT (takrat je bilo prav groteskno podobna bolnemu, zelenemu stvoru). Ellen Page bi se za svojih 21 let lahko bolj sexy oblekla. Po drugi strani, pa Diablo Cody ni treba povsod opozarjati, da je bila včasih striptizeta.

Sicer pa, kot sem rekel… ne spoznam se in ne bi rad govoril neumnosti in kritiziral zadnje mode. Podajte še vi svoje mnenje.

JON STEWART (-)
Prvi in največji minus gre voditelju. Se je še komu zdelo, da je bil zares dolgočasen? Je bila katera šala zares smešna? Predlani, ko je prvič vodil podelitev je vice stresal iz rokava, sinoči pa se mi je zdela še najbolj duhovita šala, ki si jo je sposodil od nagrajencev za najboljšo izvirno pesem, ki sta v zaodrju svoja oskarja pripravila k poljubu. Marketa Irglova je dejala: “Pa saj sta oba fanta,”, njen so-nagrajenec, Glen Hansard, pa: “Saj ni važno, to je Hollywood!”

Posrečena je bila še šala na račun nosečih zvezdnic in, da bo morda, do konca večera še kakšna nova, saj je v dvorani tudi Jack Nicholson. No vmes je bilo še nekaj iskric, vendar norčevanje iz tehničnih kategorij in filmskih clipov zagotovo ni bilo eno izmed njih. Očitno stavka scenaristov le ni bila čisto brez posledic za oskarje, saj se v slabih dveh tednih niso mogli spomniti boljše zabave.

ZAHVALNI GOVORI (+ -)
Kar se tiče zahvalnih govorov so bili vsi več ali manj dolgočasni. Hvala bogu sta za emocije poskrbeli Marion Cotillard, ki je bila tako ganjena, da veliko itak ni povedala, in pa Diablo Cody, ki je vso sezono nagrad poudarjala svoj “tough” značaj, na koncu pa le ni mogla skriti veselja, kako je od striptizete prišla do oskarjevke. Aha, in Javier Bardem je bil sijajen s svojo španščino. Tilda pa rahlo zmedena, govorila bedarije, a vseeno zabavne.

Morda se splača izpostaviti še govor Markete Irglove, ki je dobro izkoristila dodaten čas, ki ji ga je akademija namenila, pote ko so je predčasno “nagnali” z odra. Ampak spet, slišali smo že 1000-krat slišano zgodbo o uspehu, o sanjah, ki so se zdele neuresničljive…. bla bla bla.

REKLAME (-)
Kot, da ni bila sama podelitev že dovolj dolgočasna (je pa bila ena krajših v zadnjih letih - 3 ure in 21 minut), so jo še dodatno filali z reklamami. Ne spomnim se, da bi jih bilo katero leto toliko, sploh v zadnjem delu, ko so jih dali za vsako podeljeno nagrado.

ARHIVSKI POSNETKI (+)
Kratki posnetki iz preteklih podelitev, ko so zdaj že legende, dobile svoje zlate kipce. Konec koncev je bila podelitev okrogla, osemdeseta, in nekako se je spodobilo pogledati v preteklost, čeprav so z zares dolgo montažo o najboljših filmih malo pretiravali. Vendar se mi zdi, da montaž kljub temu ni bilo toliko kot v preteklih letih. Ravno prav za intermezzo.

HAPPY WORKING SONG (–)
Ok, to je blo pa res malo mimo… Amy Adams je čisto sama samcata na enem največjih odrov kar jih imajo v ZDA in verjetno na svetu, odpela pravljično pesem v kateri naj bi ji pri pospravljanju pomagale živali. In kje so bile? A ni bogo zgledala tam gor no? Mogoče, da so jih hoteli računalniško ustvarit (tako kot čebelico Barry B. Benson), vendar jim je nagajal tehnika?? Morda, a dvomim, da se je to zgodilo na tako dodelani prireditvi. No, medtem so imele ostale glasbene točke izjemno scenografijo, kostumografijo in koreografijo.

PODELJEVALCI (+)
Nekaj novih in zaželenih obrazov: Keri Russel, Owen Wilson (nazaj po poskusu samomora), Marty Scorsese (od koga je še bolje dobiti režiserkega oskarja?), Harrison Ford, Denzel Washington, Josh Brolin.
Ameriški vojak, ki so preko satelitske povezave podelili oksarja za najboljši kratki dokumentarec so bili prav prisrčni. Konec koncev se vsako leto poudarja, da je del bleščeče podelitve namenjen tudi njim. Pa vendar, poudarek patriotizma je bil spet velik?

PODELJEVALCI (-)
Vsako leto eni in isti, zadnjih ne vem, vsaj 5 let: John Travolta, Jack Nicholson, Nicole Kidman, Penelope Cruz, Steve Carell, Renee Zellweger, Caemron Diaz, Tom Hanks.
Ok, kaj pa ti delajo na oskarjih?: Dwayne-The Rock-Johnson, Jonah Hill, Miley Cyrus, Seth Rogen.

MEDNARODNOST (++)
Ne delajo samo v Hollywoodu dobrih filmov in to je v zadnjih letih priznala tudi akademija, saj je med nominiranci in dobitniki vse več tujih izdelkov. Marion Cotillard je šele tretja dobitnica v igralski kategoriji, ki je igrala v tujem filmu, Javier Bardem je sicer zaigral v ameriški produkciji, vendar je Španec. Močan vpliv imajo tudi Britanci, slišali smo nekaj italijanščine, pa še malo francoščine. Lepo je videti, da so oskarji globalna zadeva.

Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli pa današnji, dokaj hitri, razglasitvi oskarjev. S štirimi kipci je zmagovalec večera postal favorizirani No Country for Old Men. Njegov največji tekmec, There Will Be Blood, se je moral zadovoljiti z dvema nagradama: poleg fotografije je svojega drugega oskarja pričakovano dobil Daniela Day-Lewis. George Clooney je v šali dejal, da ga je najbolje primerjati s Hillary Clinton. Če ne bi bilo Day-Lewisa, bi bilo to zanj izjemno leto, enako bi veljalo za Clintonovo, če ne bi bilo Obame.

Manjše presenečenje se je zgodilo v ženski kategoriji, kjer je Marion Cotillard premagala Julie Christie: Potihem sem upal, da bo tako in več kot očitno je bilo, da pretreseni Francozinji zmago privoščijo vsi v Kodakovem gledališču. Stranski vlogi sta šli za negativce: pričakovano Javier Bardem in malo manj Tilda Swinton, o kateri se je kot možni zmagovalki začelo govoriti šele v zadnjih dveh tednih. Waw, vse štiri igralske nagrade so šle tujcem: dvema Britancema, Špancu in Francozinji.

Drugi najuspešnejši film podelitve je Bournov ultimat s tremi tehničnimi nagradami, Življenje v rožnatem je poleg glavne igralke osvojilo še oskarja za masko, ostali filmi pa so dobili vsak po enega. Presenečenja ni bilo ne v kategoriji najboljše risanke, niti tujejezičnega filma, je pa zato nepričakovano zmagal Taxi to the Dark Side v kategoriji celovečernega dokumentarca.
_______________________________________________________________

Film
No Country for Old Men

Režija
No Country for Old Men (Ethan Coen & Joel Coen)

Glavna moška vloga
Daniela Day-Lewis (There Will Be Blood)

Glavna ženska vloga
Marion Cotillard (La Vie en Rose)

Stranska moška vloga
Javier Bardem (No Country for Old Men)

Stranska ženska vloga
Tilda Swinton (Michael Clayton)

Izvirni scenarij
Juno

Prirejeni scenarij
No Country for Old Men

Celovečerni animirani film
Ratatouille

Tujejezični film
Die Fälscher (Avstrija)

Celovečerni dokumentarni film
Taxi to the Dark Side

Kratki dokumentarni film
Freeheld

Kratki igrani film
Le Mozart des Pickpockets

Kratki animirani film
Peter & The Wolf

Kamera
There Will Be Blood

Montaža
The Boune Ultimatum

Vizualni učinki
The Golden Compass

Glasba
Atonement

Izvirna pesem
“Falling Slowly” (Once)

Mešanje zvoka
The Boune Ultimatum

Montaža zvoka
The Boune Ultimatum

Scenografija
Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street

Kostumografija
Elizabeth: The Golden Age

Maska
La Vie en Rose
_______________________________________________________________

Celoten seznam nominacij je tukaj.

Še ena protiutež oskarjem, ki za razliko od malin, nagrajuje najbolje v neodvisnih filmih, katere na oskarjih pogosto prezrejo. Čeprav pa zadnja leta tudi AMPAS prepoznava se več majhnih filmov, ki s svojo kakovostjo premagajo še tako velike Hollywoodske blockbusterje.

Independent Spirit Awards so prvič podelili leta 1985 in so bile najprej znane kot FINDIE Awards (”Friends of Independents”). Današnje ime so dobile že naslednje leto. Podeljuje jih društvo Film Independent, ki se ukvarja, razumljivo, s področjem neodvisnega filma. Nominirance izberejo tri 15-20-članske žirije (ena za filme, druga za tuje filme in tretja za dokumentarce) sestavljene iz različnih filmskih umetnikov kot so igralci, režiserji, scenaristi in predstavniki izvršnega odbora društva Film Independent. Zmagovalce pa nato izglasujejo vsi člani društva z volilno pravico.

Nizkoproračunska uspešnica Juno je slavila tudi na tej podelitvi. Tri nagrade, med drugim za najboljši film in glavno igralko, vsekakor opravičujejo dobljene oskarjvske nominacije. Najboljši igralec je Philip Seymour Hoffman iz Družine Savage, Le Scaphandre et le papillon pa je dobil nagrado za režijo in fotografijo. Pričakovano so v stranski vlogi nagradili Cate Blanchett, ki ima veliko možnosti tudi na nocojšnji podelitvi oskarjev, nekoliko manj pričakovano pa je kipec dobil Chiwetel Ejiofor.

In še vest za vse ljubitelje rumenih novic: Podelitve sta se udeležila tudi Brad Pitt in vidno noseča Angelina, ki se je potegovala za naziv najboljše igralke v filmu A Mighty Heart.
_______________________________________________________________

Film
Juno

Režija
Le Scaphandre et le papillon (Julian Schnabel)

Celovečerni prvenec
The Lookout

Nagrada Johna Cassavettesa za najboljši film pod 500.000 $
August Evening

Scenarij
Tamara Jenkins (The Savages)

Prvi scenarij
Diablo Cody (Juno)

Glavna ženska vloga
Ellen Page (Juno)

Glavna moška vloga
Philip Seymour Hoffman (The Savages)

Stranska ženska vloga
Cate Blanchett (I’m Not There)

Stranska moška vloga
Chiwetel Ejiofor (Talk To Me)

Fotografija
Le Scaphandre et le papillon

Dokumentarec
Crazy Love

Tuji film
Once (Irska)

Nagrada Roberta Altmana za režiserja in igralsko zasedbo
I’m Not There
_______________________________________________________________

Vsi nominiranci so objavljeni tukaj.

Preden izvemo imena najboljših v preteklem letu, poglejmo še kdo so bili najslabši. Najkrajšo je potegnil film I Know Who Killed Me, ki je dobil vseh devet malin za katere je bil nominiran, kar ni “uspelo” še nobenemu filmu. Glavna igrala Lindsay Lohan je dobila kar tri nagrade, med drugim dve za glavno žensko vlogo, kjer je prišlo do izenačenja med obema karakterjema, ki jih je v filmu odigrala, nagradili pa sp ju še kot najslabši par. Nič kaj bolje se ni godilo Eddiu Murphyju, ki je letos dobil rekordnih 5 nominacij, kar v posameznem letu prav tako še nobenemu ni uspelo. Na koncu so mu dali vse tri za igralske “dosežke”.

Golden Raspberry Awards oz. Razzies ali po naše Zlate maline, so prvič podelili že leta 1981. Ustanovitelj Golden Raspberry Fundation, John Wilson, je imel zanimivo idejo postaviti nekakšno protiutež oskarjem in nagrajevati najslabše filmske izdelke leta. Za 25 dolarjev letno se lahko vsak včlani v društvo in glasuje, za 500 dolarjev pa si lahko kupite kar dosmrtno članstvo. Kot vedno so nominacije razglasili en dan pred oskarji. Zlate maline (vsaka je vredna 3 dolarje) pa že tradicionalno razdelijo eno noč pred največjim hollywoodskim dogodkom.
_______________________________________________________________

Film
I Know Who Killed Me

Glavna moška vloga
Eddie Murphy kot Norbit (Norbit)

Glavna ženska vloga (izenačenje)
Lindsay Lohan kot Dakota (I Know Who Killed Me)
Lindsay Lohan kot Aubrey (I Know Who Killed Me)

Stranska moška vloga
Eddie Murphy kot Mr. Wong (Norbit)

Stranska ženska vloga
Eddie Murphy kot Rasputia (Norbit)

Filmski par
Lindsay Lohan & Lindsay Lohan (I Know Who Killed Me)

Re-Make ali kopija
I Know Who Killed Me (kopija: Hostel, Saw, The Patty Duke Show)

Predzgodba ali nadaljevanje
Daddy Day Camp

Režija
I Know Who Killed Me (Chris Siverston)

Scenarij
I Know Who Killed Me

Najslabši izgovor za grozljivko
I Know Who Killed Me
_______________________________________________________________

Celoten seznam nominacij je tukaj.

Tako, pregledali smo vsako kategoriji posebej in pred nedeljsko podelitvijo bom vse svoje napovedi strnil v tem postu.
_______________________________________________________________

Film >>
No Country For Old Men - Film je pobral skoraj vse nagrade kritikov, ter slavil na ostalih pomembnejših podelitvah. Ni je variante, da mu bo akademija obrnila hrbet. Če pa se bo že odločila, da presenti, ga bo dobil There Will Be Blood.

Režija >>
Brata Coen! Edini, ki se jima lahko postavi po robu je Julian Schnabel, ki je odlično zrežrila enega najboljših lanskih filmov (Le Scaphandre et le papillon), ki bi imel veliko več možnosti, če ne bi bil v francoščini.

Glavna moška vloga >>
Daniel Day-Lewis. Pika. Stop. Amen.

Glavna ženska vloga >>
Julie Christie je prevelika ikona, da bi imela samo enega oskarja in njena namigovanja, da je bil to njen zadnji film utegnejo prepričati tudi nekaj tistih, ki bi sicer glasovali za mlado Francozinjo Marion Cotillard. Slednja je bila odlična, vendar ne smemo pozabiti, da nas je še najbolj fascinirala njena podobnost z Edith Piaf (za kar je v bistvu odgovoren masker), pa tudi pela ni v živo. Eh, pa tega ji ne smemo zamerit, kako pa naj od nje pričakujemo, da bo zadela glas legendarne šansonjerke. Zares pa bi bilo lepo videti njen zahvalni govor.

Stranska moška vloga >>
Javier Bardem. Pika. Stop. Amen.

Stranska ženska vloga >>
Uf, ta je pa težka. V bistu bi me presenetilo le, če bi zmagala mlada Saoirse Ronan. Vendar moja glavna favoritka ostaja Amy Ryan. Zares odlično! Cate Blanchett sicer ne zaostaja v kvaliteti, vendar je bila nagrajena le nekaj let nazaj in film je le povprečen, predvsem pa težaven. Tilda Swinton, ki je bila vso sezono nagrad bolj v ozadju se je prebila naprej in govorice o njenih možnostih so vse glasnejše. BAFTA, ki jo je pred kratkim dobila to potrjuje, vendar ne pozabimo, da jo je dobila na “domačem terenu”. Ruby Dee bi bila z večjo vlogo tudi večja favoritka, vendar ne izključujem možnosti, da ji ga bodo dali za “življenjsko delo”.

Prirejeni scenarij >>
No Country For Old Men. Odmik od klasičnih akcij je velika odlika tega izdelka in stavim nanj, čeprav mi zmago veliko raje pripisal filmu Le Scaphandre et le papillon.

Izvirni scenarij >>
Juno. Zabavni dialogi tega malega velikega hita bodo akademijo prepričali, sploh zato ker bo film sicer ostal brez. Lars and the real girl je moja druga izbira, ki ap deluje na trenutke ne realna, saj tako sodelovanje družbe, kot je prikazano v filmu preprosto ni mogoče.

Tujejzični film >>
Pogledal sem vse razne ruskega kandidata 12. Najbolj mi je bil večen avstrijski predstavnik, na katerega tudi stavim, čeprav je tudi poljski nadpovprečen. Moji favoriti so pa izpadli že prej.

Celovečerni animirani film. >>
Ratatouille. Eden najdobičkonosnejših filmov lanskega leta, nominiran v kar petih kategorijah. Meni osebno je bil Persepolis sicer veliko ljubši, ampak tukaj ne izbiram jaz.

Celovečerni dokumentarec >>
Sicko. Konkurira mu lahko le No End in Sight, vendar pa govori točno o tem o čemer ves svet posluša že vse od marca 2003. Iraška vojna je postala dolgočasna, film pa (na sicer dober način) pove to kar že vemo: vojna je brezvezna! Sicer pa odlični učni material za generacije, ki prihajajo.

Kratki igrani film >>
The Tonto Woman se mi zdi, tak izdelek, ki bo prepričal najevečje število volivcev v teh kategorijah.

Kratki animirani film >>
Peter & volk - Zabavna klasična pravljica me je najbolj prepričala.

Kratki dokumentarni film >>
Sari’s Mother se i zdi najprimernejši kandidat za zmago, vendar glede na do sedaj osvojene nagrade kipec lahko dobi tudi Freeheld.

Fotografija >>
There Will Be Blood

Montaža >>
The Bourne Ultimatum - film, ki si zasluži pozornost akademije in bi lahko dobil vsaj en kipec za celotno trilogijo.

Vizualni učinki >>
Transformers. Uspeh v kino blagajnah mu lahko prinese oskarja.

Glasba >>
Atonement

Pesem >>
“Falling Slowly” (Once). Super komad, ki zveni tako dobro na filmu, kot če ga poslušaš “brez slike”.

Mešanje zvoka >>
Transformerji

Montaža zvoka >>
Ratatouille

Scenografija >>
Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street

Kostumografija
Elizabeth: The Golden Age. >> Tu sicer nekoliko oklevam med Sweenyem in Elizabeto, vendar bo razkošje verjetno obrodilo sadove, čeprav je kvaliteta filma nižja.

Maska >>
Pirates of the Caribbean: At World’s End
_______________________________________________________________

Zdaj sem šele pogledal seznam mojih napovedi in opazil, da če se več ali manj uresničijo bodo letošnji oskarji postregli “za vsakogar nekaj”. Velikih zmagovalcev ne bo, saj mislim, da več kot 4 ali 5 kipcev ne more dobiti niti No Country For Old Men. Ostale nagrade bodo šle posamezno ali v duetu vsaka k svojemu nagrajencu.

Celoten seznam nominacij je tukaj.

Atonement
Producenti: Tim Bevan, Eric Fellner, Paul Webster
Odkar je konec avgusta lani ta film odprl beneški festival, je postal resen kandidat za oskarja v večini kategorij. Dolgo je bil tudi favoriziran v glavni kategoriji. Vse dokler se sredi jeseni ni pojavilo vse več možnih kandidatov in je počasi utonil v pozabo. Film ni slab, vendar pa tudi ni odličen. Režija in scenarij bi lahko bila bolj dodelana in igra glavnih igralcev ni na takem nivoju, kot smo jih vajeni. Razen dobre glasbe film ni ravno poln presežkov, kar kaže tudi precejšnji poraz na “domačem ozemlju”, kjer je sicer dobil BAFTO za najboljši film, vendar so ga potem nagradili le še za scenografijo. Očitno je med člani akademije le pustil nekaj vtisa, da mu je uspelo zdrsniti med pet najboljših, skupno pa ima kar sedem nominacij.
Producenta Tim Bevan in Eric Fellner sta bila skupaj nominirana že leta 1999 za Elizabeto, Webster pa je dobil svojo prvo nominacijo.

Juno
Producenti: Lianne Halfon, Mason Novick, Russell Smith
Film, ki ga vsi primerjajo z lansko Našo malo miss. Nizko proračunska komedija, ki stavi na svojo izvirnost ni pustila nikogar hladnega. Dobila je kar štiri nominacije in vse v glavnih kategorijah: film, režija, scenarij in glavna igralka. Kako zelo priljubljene se dobre komedije, ki pa jih je malo, kaže tudi podatek, da je bil Juno izmed nominirane peterice najbolj gledan v preteklem letu.
Prva nominacija za vse tri producente.

Michael Clayton
Producenti: Sydney Pollack, Jennifer Fox, Kerry Orent
Tudi zares dobrih političnih trilerjev je vse manj. Zares dobro igralko zasedbo, ki je uspešno vodi nominirani režiser in scenarist Tony Gilroy, je akademija nagradila s tremi igralskimi nominacijami. Sedma nominacija je nekoliko presenetljivo šla za glasbo. Kljub odličnemu filmu obstaja močna bojazen, da bo ostal praznih rok. Morda ima nekoliko možnosti za scenarij, preseneti pa lahko tudi Tilda Swinton.
Legendarni Sydney Pollack ima v tej kategoriji že oskarja za Mojo Afriko in nominacijo za Tootsie, filma, ki ju je tudi sam režiral. Foxova in Orent sta nominirana prvič.

No Country for Old Men
Producenti: Ethan Coen, Joel Coen, Scott Rudin
Film, ki je že od same najave, da ga bosta posnela brata Coen, veljal za favorita, je upravičil vsa pričakovanja. Krvava pripoved o človeškem pohlepu in nasilju je zbrala osem nominacij in bo verjetno zmagovalec nedeljske podelitve, saj ima zagarantirane vsaj 4 kipce (film, režija, scenarij in stranski igralec).
Ethan je bil leta 1996 nominiran za film Fargo, njegov brat pa je prvič nominiran v tej kategoriji. Scott Rudin je svojo prvo nominacijo dobil leta 2003 za Ure do večnosti.

There Will Be Blood
Producenti: Paul Thomas Anderson, Daniel Lupi, JoAnne Sellar
Skupaj z No Country for Old Men si deli prvo mesto v največjem številu nominacij. Oba filma imata več skupnega kot se zdi na prvi pogled, saj sta oba precej nasilna, rdeča nit je pohlep in v obeh gledamo zares dobro odigrana bad boya. Če ne bo vse smetane pobral No Country, mu poleg garantiranega oskarja za najboljšega igralca, morda uspe dobiti še kakšnega za fotografijo ali celo režijo. Režiser Paul Thomas Anderson ima skupno že 5 nominacij, vendar je to njegova prva v tej kategoriji, kakor je prva za oba ostala producenta.
_______________________________________________________________

Moj favorit, ki je verjetno tudi favorit akademije, je No Country For Old Men. Res si ne predstavljam, da bi ga dobil kdo drug, čeprav si ga po moje zaslužita tudi Michael Clayton in Juno.

Casey Affleck (The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford)
Film o človeku, ki je umoril enega najbolj iskanih potepinov na divjem zahodu. Mlajši brat slovitega Bena Afflecka igra pravzaprav glavno vlogo v filmu, kjer je pa glavna zvezda Brad Pitt. Ta je na beneškem festivalu, kjer so film premierno predvajali, celo dobil pokal Volpi za najboljšega igralca, medtem, ko je bil Affleck spregledan. No v nagradah, ki so sledile ni bil Pitt nikoli več nominiran, Cadey pa je pobral nekaj nagrad kritikov.

Javier Bardem (No Country for Old Men)
Srhljivi psihopat, ki ga je upodobil Bardem, je na dobri poti, da postane eden prepoznavnejših filmskih likov in stopi ob bok Hanibalu Lectorju. Zagotovo glavni favorit, ki bi se ga akademija bala ne nagraditi. Do sedaj je pobral recimo da 90% vseh nagrad za tvo vlog in smešno bi bilo, če bi se mu oskar izmuznil. Sicer pa je Španec že dobil eno nominacijo in sicer za glavno vlogo v Preden se znoči.

Philip Seymour Hoffman (Charlie Wilson’s War)
Hoffman je odličen v katerikoli vlogi. Eden najboljših karakternih igralcev ever! Odličen je bil kot pisatelj Thruman Capote, za katerega je dobil prvega (in zagotovo ne zadnjega) oskarja, in odličen je zdaj, kot ne preveč zgledni agent CIE v Wilsonovi vojni.

Hal Holbrook (Into the Wild)
Kratka, vendar močna vloga. Ob tistem prizoru, ko se v avtu poslavlja od Hirscha te kar strese in povsem razumem, zakaj je bil nominiran. Sicer pa je to njegova prva nominacija.

Tom Wilkinson (Michael Clayton)
Prvo nominacijo si je prislužil z umorom v filmu V pasti, tokrat pa se mu rahlo zmeša, ko se glasno oglasi njegova vest. Že ko sem lani enkrat novembra videl film sem vedel, da bo nominiran.
_______________________________________________________________

To je pa gotovo ena najlažjih kategorij za napovedati. Javier Bardem in pika. Zares moooočno dvomim, da bi se ponovilo presenečenje iz lanskega leta, ko je Murphyju oskarja speljal Arkin.

Še zadnji val nagrad pred nedeljsko podelitvijo oskarjev. Tokrat so svoje povedala različna združenja filmskih umetnikov.
_______________________________________________________________

Mednarodno združenje kritikov filmske glasbe (International Film Music Critics Association) je na svoji četrti podelitvi za najboljšo filmsko glasbo izbralo Atonement, skladatelja Daria Marianellia, ki je tudi glavni favorit za oskarja. Pokora je od IFMCA dobil tudi nagrado za najboljšo glasbo v drami in za najboljšo glasbeno kompozicijo.
Ratatouille, ki se prav tako poteguje za oskarja v glasbeni kategoriji je bil nagrajen za najboljšo glasbeno podlago v celovečerni risanki.
Najboljši skladatelj leta 2007 pa je Alexandre Desplat, ki je bil lani nominiran za oskarja za uglasbitev Kraljice in nagrajen z zlatim globusom za film The Painted Veil. Letos je med drugim napisal glasbo za Poželenje, nevarnost in Zlati kompas. Za oba filma je prejel tudi nominacijo od IFMCA.
Celoten seznam nominacij in nagrad je objavljen na uradni strani združenja.
_______________________________________________________________

Združenje scenografov (Art Directors Guild) je podelilo svoje 12. nagrade v treh filmskih kategorijah: zgodovinski, fantazijski in sodobni film. V prvi kategoriji so nagradili Tekla bo kri, najbolj fantazijsko sceno ima Zlati kompas, v sodobnem filmu pa se je združenju zdela najprepričljivejša scena v uspešnici Ni prostora za starce.

Vsi nominiranci so tukaj.
_______________________________________________________________

Za precejšnje presenečenje se poskrbeli pri združenju mojstrov zvoka (Cinema Audio Society), kjer so za najboljši zvok izbrali Ni prostora za starec, čeprav se podobne nagrade ponavadi podeljuje bolj akcijskim filmov, prepletenim z najrazličnejšimi zvoki, kot so bili nominiranci: 300, The Bourne Ultimatum in nenazadnje Transformers. Peti nominiranec je bil Into The Wild.
_______________________________________________________________

58. podelitev nagrad Eddie za montažo, ki jih podeljuje društvo American Cinema Editors, je podelilo tri nagrade za celovečerne filme. Najbolje zmontirana drama je The Bourne Ultimatum, v kategoriji komedije/mjuzikla je slavil Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street, v dokumentarni kategoriji pa Sicko.
_______________________________________________________________

Na 10. podelitvi nagrad kostumografov so nagrade prejeli: Drkajva skupaj za najboljše kostumov filmu postavljenem v sodobni čas, Sweeney Todd za najboljši zgodovinski film in Zlati kompas za najboljši fanzaijski film.

Vsi nominiranci so tukaj.