IN OSKARJA DOBI…

Z današnjim dnem lahko na posebni strani Evropske filmske akademije glasujete za vaš najljubši evropski film tega leta. Glasovanje bo potekalo do 31. oktobra, izbirate pa lahko med spodnjimi nominiranci, ki jih je izbrala EFA. Zmagovalec bo razglašen na 21. podelitvi evropskih filmskih nagrad, ki bo 2. decembra v Kopenhagnu.
_______________________________________________________________

Arn - Tempelriddaren (Arn: Vitez Templar)
režija: Peter Flinth | Švedska, Danska, Norveška, Finska, Nemčija

Zgodba o izmišljenem junaku, vitezu templjarju po imenu Arn Magnusson, je prvi ekranizirani film izmed trilogije švedskega pisatelja Jana Guilloua. Skupaj z nadaljevanjem, ki je izšel konec avgusta, ima film kar 30 milijonov dolarjev vreden budget, kar je daleč najdražja produkcija v zgodovini skandinavskega filma.
__________

Atonement (Pokora)
režija: Joe Wright | Združeno Kraljestvo, Francija

Pokora vsi že zelo dobro poznate, saj je bila letos nominirana za oskarja za najboljši film, dobila pa je kipec za glasbo. Zgodba o mladi ljubezni, ki jo razdruži laž ljubosumne dekline.
__________

Ben X
režija: Nic Balthazar | Belgija, Nizozemska

Zgodba o avtističnemu dečku, ki se pred sovražnim okoljem zapre v fantazijski svet, je bila belgijski kandidat za lanskega tujejezičnega oskarja, a se ji ni uspelo zriniti med najboljših pet.
__________

Bienvenue chez les Ch’tis (Welcome to the Land of Shtis)
režija: Dany Boon | Francija

Film v Franciji ruši vse rekorde gledanosti. Prehitel je že najbolj gledani francoski film La Grande Vadrouille (1966) in je na dobri poti, da s prestola vrže Titanik. Komična pripoved o poštarju Philippu Abramsu, ki bi naredil vse, da ga premestijo na francosko riviero, saj bi samo tako ustregel svoji tečni ženi, ki mu greni življenje. Na žalost ga dobijo, ko poskuša podkupiti nadrejenega. Za kazen, ga pošljejo službovat na hladni sever.
__________

Die Welle (Val)
režija: Dennis Gansel | Nemčija

Film je na letošnji podelitvi nemških filmskih nagrad dobil bronasto Lolo in nagrado za stranskega igralca (Frederick Lau). Film govori o srednješolskemu profesorju, ki sklene z dijaki narediti poizkus, s katerim bi spoznali, kakšno je življenje v diktaturi. Eksperiment z izolirano skupino se ne konča najbolje.
__________

El Orfanato (Sirotišnica)
režija: Juan Antonio Bayona | Španija, Mehika

Lanski španski kandidat za tujejezičnega oskarja, ki mu ni uspelo priti med nominirance, je grozljivka o Lauri, ki želi v svoji rojstni hiši odpreti sirotišnico, njen sin pa tam najde nevidnega prijatelja za katerega se izkaže, da je poznal že njegovo mamo. Film je celovečerni prvenec mladega Juana Antonia Bayone, kot producent pa je sodeloval avtor Favnovega labirinta, Guillermo del Toro.
__________

Ensemble, c’est tout (Hunting and Gathering)
režija: Claude Berri | Francija

Romanca o revni čistilki Camille (Audrey Tautou), ki se, potem, ko resno zboli, preseli v veliko toplejše stanovanje svojega soseda in tam spozna njegovega cimra v katerega se - ja, seveda - zaljubi. Kmalu postane še negovalka njegove babice in zgodba se zapleta in razpleta. Nič posebnega, če mene vprašate.
__________

Harry Potter and the Order of the Phoenix
režija: David Yates | Združeno Kraljestvo, ZDA

Že peto leto na Bradavičarki, Harry pa je še vedno popularen. Feniksov red se je zavihtel na šesto mesto najbolj dobičkonosnih filmov vseh časov za dobrih 30 milijonov zgrešil izvirnik iz leta 2001. Producenti napovedujejo še tri filme, saj naj bi bila zadnja, sedam, knjiga predolga za le en film. To je verjetno le spretna poteza studia WB, vendar zvestih oboževalcev mladega špeglarja to zagotovo ne moti.
__________

Keinohrhasen (Zajec brez ušes)
režija: Til Schweiger | Nemčija

S šest milijoni gledalec je to eden izmed desetih najuspešnejših nemških filmov po letu 1968, ko so pričeli šteti gledalce. Ludo Decker je paparazzo, ki dela za znani berlinski tabloid. Nekega dne poskuša fotografirati ukrajinskega boksarja Wladimirja Klitschkoga, medtem ko ta zaprosi nemško pevko Yvonne Catterfeld za roko. Po nesrečnem zapletu Decker pristane v torti sredi prireditve in dobi 300 kazenskih ur družbi koristnega dela. Tam je njegova šefica Anna Gotzlowski, ki ji je v otroštvu milo rečeno nagajal, zato se mu ona sedaj maščuje.
__________

Mongol
režija: Sergei Bodrov | Nemčija, Rusija, Mongolija, Kazahstan

Koprodukcija štirih držav je rezultirala v kostumsko in scensko razkošno biografijo o mladih letih legendarnega Džingis Kana, ki je v 13. stoletju združil mongolska ljudstva in ustvaril največji imperij v zgodovini človeštva. Če je bil Kazahstan lani zasmehovan zaradi Borata, se mu je Hollywood letos poklonil s prvo nominacijo za tujejezičnega oskarja.
__________

[REC]
režija: Jaume Balagueró, Paco Plaza | Španija

Zagotovo ena najbolj groznih grozljivk kar sem jih videl v zadnjem času. Morda zato ker sem jo gledal čisto sam ob dveh zjutraj. Španci so bili navdušeni in za naslednje leto se napoveduje nadaljevanje, medtem pa so Američani posneli remake naslovljen Quarantine, ki bo izšel oktobra.
__________

Saturno contro (Saturn v opoziciji)
režija: Ferzan Ozpetek | Italija, Francija, Turčija

Turški režiser Ferzan Ozpetek, ki živi in dela v Rimu se te dni na Mostri predstavlja s filmom Un Giorno perfetto (Popoln dan), njegov prejšnji izdelek pa je že hit. Saturn v opoziciji je zgodba skupine zelo povezanih ljudi, ki jih pretrese izguba enega izmed njih. Kako na to reagira poročen par, gejevski par, tuji par, samec in samec odvisen od drog?
_______________________________________________________________

Lani s(m)o Evropejci izbrali film Italijana Tornatoreja, Neznanka, medtem, ko je EFA za najboljšega proglasila romunski film 4 meseci, 3 tedni in 2 dni. Več tukaj.

Western je v zadnjih letih doživel pravi mali preporod. Morda se je vse skupaj začelo že z Goro Brokeback pred tremi leti, vendar pa romance med dvema kavbojema visoko v gorah, nihče zares ne prišteva k temu žanru. Zato pa je pravi hit postal lanski remake filma 3:10 to Yuma, ki je imel vse kar rabi pravi kavbojski film: strelske obračune, galopiranje po puščavi in skakanje na vlake. Prav tako ni razočarala zgodba The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, ki je Bradu Pittu prinesla pokal Volpi na lanskem beneškem festivalu, Caseyu Afflecku pa nominacijo za oskarja. Nekje vmes se je zgodil še The Three Burials of Melquiades Estrada, televizijski Bury My Heart at Wounded Knee in seveda, letošnji oskarjevec No Country for Old Men. Ta zadnji sicer ni bil najbolj kavbojski, zato pa bo toliko bolj najnovejši film režiserja, so-scenarista, ko-producenta in glavnega igralca Eda Harrisa. Ko je Harris leta 2000 prvič režiral sebe, mu je šlo to kar dobro od rok, saj je bil za vlogo slikarja Jacksona Pollocka nominiran za oskarja (>>). Njegov drugi režiserski poizkus je film Appaloosa. Ime se ne nanaša na slovito pasmo konj, temveč na mesto. Pravzaprav opustošeno mesto, v katerega prijahata Virgil Cole (Harris) in Everett Hitch (Mortensen). Glavna junaka sta namreč najeta, da rešita malo mestece pred pogubo v katero ga rine grabežljivi rančar Randall Bragg (Irons). Da je vse nekoliko bolj zapleteno se vmeša še mlada vdova (Zellweger).

Obeta se nam torej veliko akcije, vendar pa resnično dvomim, da bo akademija takšen izdelek kovala v zvezde. Če jim po všeč, mu lahko poklonijo kakšno nominacijo v tehničnih kategorijah. 3:10 to Yuma je letos npr. dobil nominaciji za zvok in glasbo.
_______________________________________________________________

režija: Ed Harris
scenarij: Ed Harris, Robert Knott
igrajo: Ed Harris, Viggo Mortensen, Renée Zellweger, Jeremy Irons, Lance Henriksen, idr.
kamera: Dean Semler
glasba: Jeff Beal

napovednik

Predstavljam še zadnjih šest izmed 21 filmov, ki se bodo na letošnjem, že 65. filmskem festivalu v Benetkah potegovali za zlatega leva. Ta bo potekal med 27. avgustom in 6. septembrom, otvoritveno in sklepno prireditev pa bo povezovala Kseniya Rappoport. Ruske igralke, ki deluje v Italiji, se morda spomnite iz filma Neznanka, režiserja Giuseppeja Tornatoreja, ki se je lani potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši tuji film, a je ostal izven končne peterice.
_______________________________________________________________

Režiserja Patrick Mario Bernard in Pierre Trividic bosta na Lidu predstavila film L’Autre (Druga). Anne-Marie, ki bi rada zaščitila svojo svobodo, zapusti moža Alexa, ki ima raje bolj tradicionalen zakon. Kakorkoli že, par se že vedno videva in vse je ok, dokler Anne-Marie ne izve, da ima Alex drugo žensko.

Vloga profesionalnega pretepača je pri akademiji vedno odlično sprejeta. Robert De Niro je oskarja snel za Pobesnelega bika, Hilary Swank za Punčko za milijon dolarjev. Sylvester Stallone je bil nominiran za Rockyja, Will Smith pa za Ailja. V filmu The Wrestler, ki ga bodo premierno predvajali na beneškem festivalu, pa bomo pesti držali za Mickeya Rourkeja. Ta se sicer ne bo pretepal v ringu, kot prej omenjeni igralci, bo pa igral upokojenega rokoborca, ki bi se rad iz oči v oči še enkrat srečal z bivšim tekmecem. (Režija: Darren Aronofsky)

Bumažnyj soldat (Papirnati vojak) je zgodba o zdravniku Danielu Pokrovskemu. Leta 1961 v Kazahstanu skrbi za ruske vojake, kjer se zaplete v romanco z mlado Vero, čeprav je poročen. Kasneje v Moskvi skrbi za zdravje bodočih kozmonavtov. Z njimi se spoprijatelji, vendar ostro nasprotuje dejstvu, da za državo tvegajo svoja življenja. Zgodba se zaplete, ko zapusti ženo in spet odide v Kazahstan, da bi prisostvoval prvi izstrelitvi človeka v vesolje, kamor mu žena sledi in izve za njegovo romanco. Film je režiral sin znanega ruskega režiserja Alekseia Germana, Aleksei German Jr.

Znani iranski režiser in scenarist, Amir Naderi, bo v Benetkah predstavil Vegas: Based on a True Story. Eddie in Tracy Parker skupaj z 12-letnim sinom živita na obrobju Las Vegasa. Medtem, ko Eddie gembla, poskuša Tracy podpirati tri vogale njunega doma. Nekega dne pa se prikaže neznanec, ki trdi da je na njihovem domu nekaj posebnega. Njegova ponudba se kaj hitro spremeni v družinsko obsedenost.

O filmu Rachel Getting Married, ki govori o vzponih, padcih in novih začetkih bivše manekenke sem že pisal.

Gabbla (Inland) je zgodba o samotarskemu topografu Maleku, ki ga prijatelj prepriča, da sprejme službo na vzhodu Alžirije, ki pa se izkaže za vse prej kot lahko. (Režija: Tariq Teguia)
_______________________________________________________________

Ostale filme v konkurenci lahko spoznate tukaj, tukaj in tukaj.

World Soundtrack Academy je inštitucija, ki so se jo zamislili organizatorji Flandskega filmskega festivala v Belgiji. Nagrade World Soundtrack Awards (WSA), ki so jih prvič podelili leta 2001, so namenjene piscem filmske glasbe po vsem svetu in ne le domačinom. Organizacija trenutno šteje več kot 240 članov, med katerimi je tudi precej uveljavljenih skladateljev filmske glasbe kot so Howard Shore, John Williams, Gustavo Santaolalla in Hans Zimmer.

Podelitev, ki jo vsako leto pripravijo v ob zaključku Gentskega filmskega festivala, bo letos 18. oktobra. Primerni kandidati za nagrade so vsi filmi, ki so svetovno premiero doživeli med 1. julijem 2007 in 30. junijem 2008. To pomeni, da to niso vsi kandidati, ki se bodo kasneje pomerili v glavni sezoni nagrad (ki bo vrhunec doživela s podelitvijo oskarjev 22. februarja 2009), ampak le polovica. Pa še to slabša polovica, če upoštevamo, da bo večina filmov, ki cilja na oskarje štartala šele jeseni. Vseeno imamo med letošnjimi kandidati tudi vesoljčka Wall-Eja, ki se poteguje za najboljšo glasbo in pesem.

Med sledečimi nominiranci je tudi letošnji dobitnik oskarja Dario Marianelli za Pokoro. 3:10 To Yuma in The Kite Runner pa sta bila februarja prav tako med nominiranci.
_______________________________________________________________

Skladatelj leta
Alexandre Desplat (The Golden Compass)
James Newton Howard (Charlie Wilson’s War | Michael Clayton | I Am Legend)
Alberto Iglesias (The Kite Runner)
Dario Marianelli (Atonement)
John Powell (The Bourne Ultimatum)

Glasba
3:10 To Yuma
Atonement
The Kite Runner
There Will Be Blood
Wall-E

Pesem
“Despedida” (Love in the time of cholera)
“Down to Earth” (Wall-E)
“Do You Feel Me (American Gangster)
“Guaranteed” (Into the Wild)
“A Hero Comes Home” (Beowulf)
_______________________________________________________________

Podelili bodo še nagrado za življenjsko delo, nagrado najboljšemu belgijskemu skladatelju, nagrado za odkritje leta in nagrado občinstva za katero do 15. septembra tukaj lahko glasujete vsak.

Mehičan Guillermo Arriaga je napisal že kar nekaj znamenitih filmov, ki jih je režiral njegov rojak Alejandro González Iñárritu. Pasja ljubezen, 21 gramov in Babilon so filmi, ki so obkrožili svet, pobrali številne nagrade in navdušili tako kritike kot gledalce. Tokrat se je Arriaga na režiserski stolček odločil sesti sam. The Burning Plain ima podoben koncept kot vsi prejšnji filmi. Je nekakšen mozaik različnih na videz nepovezanih zgodb, ki se med seboj prepletajo. Po režiserjevih besedah gre za preplet zelo intenzivnih ljubezenskih zgodb, ki se dogajajo v različnih časih in prostorih. Mariana (Jennifer Lawrence) je 16-letnica iz mesteca ob mehiški meji, ki poskuša ponovno združiti starša; Sylvia (oskarjevka Charlize Theron) skuša izbrisati greh iz preteklosti; Gina (oskarjevka Kim Basinger) in Nick (Joaquim de Almeida) imata skrivno afero; Maria pa je mladi dekle, ki pomaga staršem najti pokoro, odpuščanje in ljubezen.

Film bo premerno prikazan v tekmovalnem programu prihajajočega beneškega filmskega festivala, od koder se je že veliko filmov uspešno spustilo v boj za oskarje. Lani so na Mostri npr. štartali Michael Clayton, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, In the Valley of Elah, I’m Not There, 12 in Atonement (vsi kasnejši nominiranci). Lanski zmagovalni film, Pozor, poželenje bi sicer moral sodelovati v boju za najboljši tujejezični film, a ga je akademija izločila, češ da je premalo tajvanski, karkoli že to pomeni.

Kasneje bo film predvajan še na festivalu v Torontu, ki prav tako velja za odskočno desko bodočih oskarjevcev (lani Juno, Eastern Promises, …)
_______________________________________________________________

režija, scenarij: Guillermo Arriaga
igrajo: Charlize Theron, Kim Basinger, Jennifer Lawrence, Joaquim de Almeida, Tessa Ia
kamera: Robert Elswit
glasba: Hans Zimmer

Adamova sinova in Evini hčerki se vrnejo v Narnijo. Čeprav je v Londonu minilo le nekaj let, so se v Narniji zvrstila stoletja in nič več ni tako kot je bilo. Samo Aslan še vedno kljubuje zobu časa. Tokrat morajo Peter, Susan, Edmund in mala Lucy svoje podanike popeljati v vojno s kraljem Mirazom, ki poveljuje sosednjemu ljudstvu. To je z večletnimi napadi totalno opustošilo nekdaj pravljično deželo, ki se razteza med ulično svetilko na eni, in velikim gorovjem na drugi strani.

Druga knjiga iz serije, ki jo je med leti 1950 in 1956 izdal irski pisatelj C. S. Lewis, je bila podlaga za nas (Slovence), enega težje pričakovanih filmov letošnjega leta. Končno smo lahko videli kako naša dežela zgleda tudi na velikem platnu in morda bo to vzpodbudilo tudi druge filmarje, da sem pripeljejo svojo opremo. Za enkrat sta med najbolj zaželenimi destilacijami še vedno Češka in Nova Zelandija, vendar se to utegne spremeniti, saj je letos v Bovcu snemal tudi Denis Tanović (režiser filma Nikogaršnja zemlja) in s seboj pripeljal Colina Farrella. Tu so namreč posneli nekaj kadrov filma Triage, ki govori o fotoreporterju s križnih žarišč Balkana.

Kar pa se oskarjev tiče ima Princ Caspian kar precej možnosti v tehničnih kategorijah. Njegov predhodnik je leta 2006 snel oskarja za masko, morda pa bi mu uspelo še v kategorijah za zvok in vizualne učinke, če to ne bi bilo leto Jacksonovega King Konga. Takrat je akademija spregledala tudi Alanis Morissette , ki je za film zapele pesem “Wunderkind”. Morda bo Narnia letos uspešnejša s štikelcem “The Call” v izvedbi Regine Spektor.
_______________________________________________________________

režija: Andrew Adamson
scenarij: Andrew Adamson, Christopher Markus, Stephen McFeely
igrajo: Ben Barnes, William Moseley, Anna Popplewell, Skandar Keynes, Georgie Henley, Sergio Castellitto, Eddie Izzard, Peter Dinklage, Liam Neeson, idr.
kamera: Karl Walter Lindenlaub
glasba: Harry Gregson-Williams

napovednik

Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti (AMPAS) je sestavljena iz več kot šest tisoč članov, ki predstavljajo vsa področja filmskega ustvarjanja. Ti si članstvo v akademiji pridobijo le s povabilom. Letos ga je prejelo 105 ljudi (več tukaj). Njena najbolj znana dejavnost je seveda podeljevanje oskarjev, vendar poleg tega skozi vse leto pripravlja tudi posebne razstave in projekcije, skrbi za filmsko dediščino in financira nekatere projekte povezane s sedmo umetnostjo.

Da bi vse to dobro funkcioniralo, je akademija razdeljena na 15 vej, ki predstavljajo panoge filmske industrije: igrane, režija, scenariji, produkcija, izvršna produkcija, fotografija, montaža, glasba, zvok, vizualni učniki, scenografija, maska, kratki in animirani filmi, dokumentarni filmi ter odnosi z javnostjo. Vsaka veja ima v izvršnem odboru akademije po tri svoje predstavnike, ki so izvoljeni za dobo treh let. Vsako leto se po rotacijskem sistemu na novo ali ponovno izvoli po enega člana vsake veje. Izjema je le oddelke za masko, ki ima le enega predstavnika s prav tako tri-letnim mandatom.

Letos so bili ponovno izvoljeni: Owen Roizman (fotografija), Michael Apted (dokumentarci), Robert Rehme (izvršni producenti), Donn Cambern (montaža), Kathleen Kennedy (producenti), Sid Ganis (odnosi z javnostjo), John Lasseter (kratki in animirani filmi) ter Craig Barron (vizualni učinki). Po nekaj letih premora so se na položaje vrnili: Jeffrey Kurland (scenografija), Martha Coolidge (režija), Arthur Hamilton (glasba), Don Hall (zvok) ter Phil Robinson (scenarij). Na novo je bila izvoljena ena od predstavnic igralskega oddelka, Annette Bening.

Ostali predstavniki, ki ostajajo v odboru so:
Ed Begley Jr., Henry Winkler (igralci)
Curtis Hansonn Paul Mazursky (režija)
James L. Brooks, Frank Pierson (scenarij)
Rosemary Brandenburg, Jeannine Oppewall (scenografija)
Caleb Deschanel, Vilmos Zsigmond (fotografija)
Rob Epstein and Richard Pearce (dokumentarci)
Jim Gianopulos, Tom Sherak (izvršni producenti)
Dede Allen, Mark Goldblatt (montaža)
Bruce Broughton, Charles Fox (glasba)
Mark Johnson, Hawk Koch (producenti)
Cheryl Boone Isaacs, Marvin Levy (odnosi z javnostjo)
Carl Bell, Jon Bloom (kratki in animirani filmi)
Curt Behlmer, Kevin O’Connell (zvok)
Richard Edlund, Bill Taylor (vizualni učinki)

Vsi ti člani odbora med seboj nato izvolijo predsednika, tri podpredsednike, tajnika in blagajnika. Vsaka od teh funkcij ima eno lenti mandat, posameznik pa je lahko izvoljen štirikrat zapored. Tako je bil letos že četrtič izvoljen predsednik akademije Sid Ganis (na sliki). Na podpredsedniško mesto je bil ponovno izvoljen Robert Rehme (iz veje izvršnih producentov), na novo pa so na ta položaj izvolili Kathleen Kennedy in Hawka Kocha (producentska veja). Še eden predstavnik izvršnih producentov Tom Sherak, je bil izvoljen za blagajnika, tajnik pa je postala Cheryl Boone iz PR.

Letošnji beneški filmski festival bo posvečen ne davno preminulemu egiptovskemu režiserju Youssefu Chahinu (na sliki). Ta je umrl 27. julija letos in zapustil lepo število filmskih zakladov. Čeprav je pogosto sodeloval na priznanih festivalih ni bil nikoli nagrajen z glavno nagrado, če ne štejemo tiste za življenjsko delo, ki jo je dobil ob petdesetletnici Canneskega festivala leta 1997. Zato so so organizatorji odločili, da mu posvetijo cel festival. Chahine, med drugim je med zvezde izstrelil Omarja Sharifa, je v svoje filme pogosto vpletal homoseksualne tematike in s tem vsaj malo pripomogel k razdiranju tabujev v povojnem arabskem svetu.
_______________________________________________________________

Sledi tretja skupina filmov, ki se letos potegujejo za zlatega leva. Prvih deset filmov je opisanih tukaj in tukaj. Festival bo potekal med 27. avgustom in 6. septembrom.

Dangkou (Plastično mesto) je film hongkonškega filmarja Nelsona Yu Lik-waia. Zgodba: Kirin je mladi gangster, ki skupaj z očetom vodi črni trg. Ko se sreča s svojim nasprotnikom, se z njim ne spre, temveč raje sklene prijateljstvo, od katerega imata oba korist.

Barbet Schroeder, francoski režiser, producent, pa tudi igralec in scenarist je bil leta 1991 nominiran za režijo Reversal of Fortune. Oskar mu je takrat ušel. Prav tako kot zlata palma v Cannesu leta 1987 in zlati lev leta 2000. Letos bo srečo na Lidu poizkusil s filmom Inju, la bête dans l’ombre (Inju, zver v senci), ki pripoveduje zgodbo Alexa Fayarda med promocijo njegovega novega romana na Japonskem.

Film, ki je med tistimi, ki se jih osebno še najbolj veselim je The Burning Plain. Zakaj? Ker je scenarij napisal Guillermo Arriaga. Kdor pozna njegova dela Pasja ljubezen, 21 Gramov, Trikrat pokopani Melquiades Estrada in Babilon (ki mu je prinesel tudi nominacijo za oskarja), ve da se obeta odličen film, ki bo morda dobil zlatega leva. Tokrat bo Mehičan Arriaga sedel tudi na režiserskem stolčku, zasnova filma pa je podobna njegovim prejšnjim: prepletanje zgodb različnih ljudi, ki jih ločujeta tako prostor kot čas.

Nemec Christian Petzold bo na letošnji Mostri predstavil film Jerichow. Film, ki je že četrto sodelovanje z znano nemško igralko Nino Hoss, govori o vojakih, ki se vrnejo iz Afganistana, ter o aferi, ki jo ima mlada ženska med moževo odsotnostjo.

Sut (Mleko) izpod rok turškega filmarja Semiha Kaplanoğluja govori o modernizaciji turškega podeželja, kjer pa je industrijski napredek veliko hitrejši od kulturnega prilagajanja novim razmeram. Mladi fant Yusuf je tako šokiran, ko izve, da ima njegova mama afero z moškim iz sosednje vasi.

Anne Hathaway je prodrla z lahkotnimi filmi kot sta Princeskin dnevnik ter Uročena Ella, vendar je kasneje v Gori Brokeback in Ljubljeni Jane pokazala, da je zrela tudi za resnejše vloge. Še preden sta zadnja dva omenjena filma ugledala luč sveta je bila Anne med tistimi, ki so ji pripisovali nominacijo, vendar je kasneje ostala izven zlate peterice. Morda gre v tretje rado. V filmu Rachel Getting Married je upodobila bivšo manekenko z dokaj burno preteklostjo, katere velik del se je dogajal na zavodih za odvajanje. Sedaj se Kym (ime njenega lika) vrne domov, saj se bo sestra Rachel poročila. S tem obudi spomine na družinske zadeve, ki jih nihče noče pogrevati. Drama prežeta s črnim humorjem na prvi pogled precej spominja na lansko ne preveč uspešno Margot at the Wedding, z Nicole Kidman v glavni vlogi. Tudi njej so dolgo pred izidom napovedovali nominacijo, a iz tega ni bilo nič. Roko na srce, film kljub močni igri Kidmanove, res ni bil kaj prida. V stranski vlogi bomo videli tudi Debro Winger (3-kratno oskarjevsko nominiranko), ki ji letos spet pripisujejo uspeh.

Rachel Getting Married bo premierno prikazan na prihajajočem beneškem filmskem festivalu, kjer se bo boril za zlatega leva. Ali se bodo tokratne govorice o možnostih glavne igralke izkazale za utemeljene, bomo torej videli kmalu. V kina je sicer te dni prišel tudi njena komedija Get Smart (s prevodom Ujemite Smarta smo Slovenci izgubili dvojni pomen naslova), ki pa je bila dobro sprejeta. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi ob porazni vlogi v tem filmu izgubila nekaj točk pri akademiji. To se je po mojem mnenju zgodilo Eddiu Murphyju leta 2006, ki je veljal za favorita vse dokler v kina ni prišel Norbit.
_______________________________________________________________

režija: Jonathan Demme
scenarij: Jenny Lumet
igrajo: Anne Hathaway, Rosemarie DeWitt, Debra Winger, Bill Irwin, Mather Zickel, Anna Deavere Smith, Tunde Adebimpe, idr.
kamera: Declan Quinn

napovednik

Beneški filmski festival velja za drugi najprestižnejši filmski festival na svetu, takoj za francoskim Cannesom. Hkrati je tudi najstarejši, saj se je prvič zgodil že leta 1932. Res da ga vmes nekajkrat niso organizirali in da niso bila vsa leta tekmovalna, vendar bo kljub temu letošnji festival že 65. po vrsti.

Zlati lev, najvišja nagrada festivala, je bil prvič podeljen leta 1949 filmu Manon. Dve leti pred tem se je nagrada preprosto imenovala “Velika nagrada festivala”, še pred tem pa so v letih 1934 in 1942 podeljevali “Coppa Mussolini” za najboljši italijanski in tuji film.

Zlatega leva za življenjsko delo so prvič podelili leta 1970 Orsonu Wellesu. Letos pa ga bo dobil italijanski filmski režiser Ermanno Olmi (na sliki). Njegov morda najbolj znani film Drevo za cokle (L’Albero degli zoccoli) mu je leta 1979 prinesel zlato palmo v Cannesu. Doma ima tudi zlatega leva za Legendo o svetem pivcu (La leggenda del santo bevitore) iz leta 1988.
_______________________________________________________________

Prvih pet kandidatov za letošnjega zlatega leva sem že predstavil tukaj. Sledi druga peterica. Festival bo potekal med 27. avgustom in 6. septembrom

Achilles to kame (Ahil in želva) je najnovejši izdelek multi-nadarjenega japonskega ustvarjalca Takeshija Kitana. Kitano je film napisal, režiral in tudi odigral glavno vlogo. V njem spoznamo nenadarjenega, vendar zagrizenega umetnika, ki ga podpira njegova zgarana žena. Kitano, sam že dobitnik zlatega leva za film Hana-Bi leta 1997, pravi, da je navdih za film našel pri svojih “idiotskih slikah, ki so se nagrmadile v stanovanju”.

Italijanski režiser Pupi Avati predstavlja zgodovinsko dramo Li Papà di Giovanna (Giovanin oče), zgodbo o plahi in ne prav lepi Giovanni in njenem odnosu z očetom, propadlim umetnikom, postavljeni v čas fašizma.

Une nuit de chien (Nocoj) je zares mednarodni film. Posnet na Portugalskem pod režisersko taktirko Nemca Wernerja Schroeterja (dobitnik zlatega berlinskega medveda leta 1980 za Palermo oder Wolfsburg) z evropsko igralsko zasedbo med katero so Francozi, Švicar, Nemka in Portugalci. Za nameček film sloni na romanu urugvajskega pisatelja Juana Carlosa Onettia. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki poskuša uiti diktatorski vladavini.

Sukai kurora (Zračni plezači) je serija petih knjig japonskega pisca Hiroshija Morija o skupini mladih vojaških pilotov, ki se pomerijo v zračnem spopadu. Zgodba je postavljena v izmišljeno zgodovinsko okolje in je, kot pravi avtor sam, njegovo najtežje delo za adaptacijo. Naporne naloge se je lotil Mamoru Oshii, znani japonski režiser animiranih in igranih filmov, ki se je odločil zgodbo podati v obliki anime.

Il Seme della discordia (Seme spora) italijanskega režiserja Pappia Corsicata je zgodba o mladem zakonskem paru. Žena izve, da je noseča. Vse lepo in prav, če mož nekaj dni kasneje ne bi izvedel, da je sterilen.

Če pri stranskih igralcih že imamo glavnega favorita za letošnjega oskarja (torej, Heatha Ledgerja), v preostalih igralskih kategorijah še vedno tavamo v temi. Sploh pri glavnih igralkah. Razen Angeline Jolie v Eastwoodovem Changelingu in Sally Hawkins v Leighovem Happy-Go-Lucky, ni nobene druge resnejše (že videne) kandidatke, razen ugibanj.

Sedaj je, po mnenju mnogih kritikov, na sceno prišla prva prava resna kandidatka. To je 47-letne, manj znana igralka, Melissa Leo, ki je te dni z filmom Frozen River začela osvajati njihova srca. Film z minimalnim proračunom je januarja že dobil glavno nagrado na festivalu Sundance v kategoriji igranih filmov, sedaj pa je prispel tudi v ameriška kina. V naših ga bomo verjetno videli le, če bo Leova zares nominirana za oskarja. Torej enkrat januarja ali februarja. Morda marca ali aprila.

Film, sicer režiserski in scenaristični prvenec Courtney Hunt, govori o ženski, ki se v boju za vsakdanji kruh, ukvarja s precej nenavadno dejavnostjo. Preko skrbno zastražene ameriške meje pomaga spraviti ilegalne priseljence. Tematika je za oskarja več kot primerna in kot že rečeno, kritiki Leovo kujejo v zvezde. Poleg nje sta si njihovo prozornost pridobila tudi Misty Upham in 18-letni Charlie McDermott v stranski vlogi. Ali bo zgolj navdušenje kritikov pomagalo temu malemu filmu do oskarjevskega zlata? Ne bi bilo prvič.
_______________________________________________________________

režija in scenarij: Courtney Hunt
igrajo: Melissa Leo, Misty Upham, Charlie McDermott, Michael O’Keefe, Mark Boone Junior, idr.
kamera: Reed Dawson Morano
glasba: Peter Golub, Shahzad Ismaily

napovednik